BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280501
DTEND;VALUE=DATE:20280502
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20241219T132043Z
LAST-MODIFIED:20241219T132043Z
UID:10004058-1840752000-1840838399@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Sveti Jožef Delavec - Zavetnik delavcev
DESCRIPTION:Praznik sv. Jožef Delavec je mlad praznik\, saj ga praznujemo šele od leta 1955; glavni praznik sv. Jožefa še vedno ostaja 19. marec. Praznik sv. Jožefa Delavca praznujemo 1. maja\, na dan\, ki ga je svet dela že leta 1889 izbral za svoj praznik. \n  \nIz življenja …\nSveto pismo Nove zaveze le na enem mestu omenja Jožefov poklic\, in sicer v odlomku\, ki opisuje Jezusovo vrnitev v Nazaret. »Prišel je v domači kraj in jih učil v njihovi shodnici\, tako da so se zelo čudili in govorili: ‘od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13\,54–55). Marijin mož in Jezusov krušni oče je bil torej »tesar« – mizar\, delavec. \nKer je bil tesar\, se nam morda na prvi pogled zdi povsem upravičeno\, da je Jožef zavetnik delavcev\, a le na prvi pogled! Kajti če pogledamo natančneje\, lahko v Svetem pismu zasledimo npr.\, da se na sedmih mestih govori o sv. Pavlu kot o rokodelskem delavcu. On sam piše\, da se je s svojimi rokami mučil dan in noč (1 Tes 2\,9). Vendar Cerkev ne postavlja sv. Pavla za vzor delavcem\, ampak sv. Jožefa. S tem želi povedati\, da Jožefova vsakodnevna dejavnost oz. delo ni bilo zgolj naprezanje\, ampak tudi zvesto služenje in poslušanje skrivnosti učlovečenega Božjega Sina. In to bi moral biti smisel dela vsakega krščanskega delavca. Delo bi moralo biti apostolska služba\, sodelovanje s Kristusom pri delu odrešenja … Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na socialni položaj tega svetnika\, katerega je poleg Device Marije Bog najgloblje pritegnil v zgodovino odrešenja\, posebej še v skrivnost učlovečenja. \nTa praznik ne slavi delo\, temveč delavca\, torej človeka. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jožef delavec (v hrv.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=Zriy3a2bKZ0\n\n  \n \n\nSv. Jožef delavec (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=Efek4_aCpyg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozef-delavec-zavetnik-delavcev-2/2028-05-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/sv.-Jozef-Gerard-van-Honthorst.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280502
DTEND;VALUE=DATE:20280503
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20200429T172622Z
LAST-MODIFIED:20260324T061630Z
UID:10004734-1840838400-1840924799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Atanazij: Učenec sv. Antona Puščavnika
DESCRIPTION:Škof sv. Atanazij je eden velikih starokrščanskih cerkvenih učiteljev. \n  \nIz življenja …\nSv. Atanazij (295–373) se je rodil v Aleksandriji v Egiptu. Bil je visoko izobražen v helenistični kulturi. \nNavdušen nad krščanskimi asketskimi ideali je Atanazij že kot mladenič odšel v puščavo\, kjer je bil učenec sv. Antona Puščavnika. \nNapisal je Antonov življenjepis in tako postal eden od prvih hagiografov. \nNato se je vrnil v Aleksandrijo\, kjer je postal diakon aleksandrijskega škofa Aleksandra\, in kasneje tudi njegov naslednik na sedežu aleksandrijskega patriarha. \nS svojim škofom je sodeloval na I. koncilu v Nici leta 321. V njegovem času so potekali veliki boji proti arianizmu\, ki je tajilo Jezusovo božanstvo. In v tem pogledu je bil sv. Atanazij »prvoborec« za Kristusovo božanstvo. Zapustil je kar nekaj teoloških spisov\, med katerimi jih je največ posvečenih prav utelešeni Božji Besedi. Zaradi tega je moral celo petkrat v pregnanstvo\, tako da je preživel dvajset let ločen od škofijskega sedeža\, a je ostal zvest osebi Sina Božjega. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Atanazij (v ang.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=xsiOJxynVc4\n\n  \n \n\nSv. Atanazij (v hrv.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=A16X0fgSkgM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-atanazij-ucenec-sv-antona-puscavnika/2028-05-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/sv.-Atanazij-Maestro-de-San-Ildefonso-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280503
DTEND;VALUE=DATE:20280504
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20200502T132835Z
LAST-MODIFIED:20260324T084201Z
UID:10004739-1840924800-1841011199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Filip in Jakob ml.: Zakaj ta dva apostola častimo skupaj?
DESCRIPTION:Sv. Filipu in sv. Jakobu ml. je pri nas posvečenih 9 cerkva. \n  \nIz življenja …\n  \nSv. Filip\nSv. Filip je po rodu iz Betsaide ob Genezareškem jezeru. Najprej je bil učenec Janeza Krstnika\, nato Jezusa. Bil je prvi\, ki ga je Jezus poklical med svoje učence. Kmalu nato je k Jezusu pripeljal svojega prijatelja Natanaela (Jerneja). Janez v svojem evangeliju na več mestih omenja Filipa. Po Jezusovem vnebohodu naj bi\, kot pravi izročilo\, oznanjal evangelij v Scitiji ob Črnem morju. Mučeništvo je pretrpel v Hierapolisu v Frigiji. Poganski duhovniki so ga dali pribiti na križ in ga na križu visečega kamenjali do smrti. \nSv. Filip je zavetnik kiparjev in slaščičarjev. \nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem ali palico v obliki križa. \n  \nSv. Jakob ml.\nSv. Jakob mlajši je bil Alfejev sin\, ki je bil brat Jezusovega krušnega očeta sv. Jožefa. Potemtakem je bil Jezusov bratranec. Jezusu naj bi bil po postavi\, obrazu\, govorici in vedenju zelo podoben. Po vnebohodu je deloval v Jeruzalemu\, kjer je po mučeništvu sv. Janeza starejšega postal jeruzalemski škof. Je udeleženec »prvega koncila«. Napisal je eno pismo. Po poročilu zgodovinarja Flavija so ga Judje pobili s kamni med leti 62 in 66\, potem ko so ga predhodno pahnili iz vrha templja. \nSv. Jakob ml. je zavetnik umirajočih\, farmacevtov … \nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s suknarskim kolom oz. kijem in s knjigo v roki. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je apostoloma Filipu in Jakobu posvečenih devet cerkva (1 župnijska\, 7 podružničnih in ena kapela)\, kot je razvidno iz spodnjega seznama. \n\nCERKVE posvečene apostoloma Filipu in Jakobu\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAmbrus (NM škofija)\nVišnje – podružnična\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\nRavne – podružnična\n\n\n3.\nČrmošnjice (NM škofija)\nSrednja vas – podružnična\n\n\n4.\nKalobje (CE škofija)\nVodruš – podružnična\n\n\n5.\nLaporje – župnijska (MB nadškofija)\nLaporje – župnijska\n\n\n6.\nOlimje (CE škofija)\nSela – podružnična\n\n\n7.\nStara cerkev (NM škofija)\nMlaka – kapela\n\n\n8.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nValterski vrh – podružnična\n\n\n9.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nGolavabuka – podružnična\n\n\n\n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-filip-in-jakob-ml-zakaj-ju-castimo-skupaj/2028-05-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/sv.-filip-in-jakob-ml.-book-evangelizacija-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280504
DTEND;VALUE=DATE:20280505
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20241219T132336Z
LAST-MODIFIED:20241219T132336Z
UID:10003310-1841011200-1841097599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Florijan: Zavetnik gasilcev
DESCRIPTION:Danes goduje sv. Florijan\, zavetnik gasilcev\, ki sodi med najbolj čaščene ljudske svetnike. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Florijan je bil rojen v 3. stoletju v današnji Gornji Avstriji. Bil je vojak\, častnik in v začetku 4. stoletja veteran rimske vojske. \nV času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov je bilo v njegovem mestu zajetih štirideset kristjanov. Florijan je iz solidarnosti z njimi rimskim oblastem priznal\, da je tudi sam kristjan. Ujeli so ga\, mučili in na koncu vrgli s kamnom okoli vratu v reko (danes Enns). Njegovo truplo je reka čudežno naplavila na neko skalo pod bregom\, tako da so ga kristjani lahko dostojanstveno pokopali. To naj bi se zgodilo leta 304. Danes je na tem kraju znameniti benediktinski samostan sv. Florijana. Njegovo češčenje se je razširilo po srednjeevropskih deželah. \n  \nZavetnik\nSv. Florijana so si za svojega zavetnika izbrali gasilci\, verniki se k njemu zatekajo v času neurja. Je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot rimskega častnika s čelado na glavi ter vedrom v roki\, s katerim gasi gorečo hišo ali vas. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Florijanu posvečenih 32 cerkva in 8 kapel\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Florijanu\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\n\n\n1.\nKubed\n\n\n2.\nOrehek pri Postojni\n\n\n3.\nSrpenica\n\n\n4.\nSv. Florijan ob Boču\n\n\n5.\nSv. Florijan v Doliču\n\n\n6.\nTrzin\n\n\n7.\nVelike Žablje\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Florijanu\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nStudenčice\n\n\n2.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nLahovče (++)\n\n\n3.\nČrmošnjice (NM škofija)\nBrezje\n\n\n4.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPonikve\n\n\n5.\nIlirska Bistrica (KP škofija)\nFlorijan\n\n\n6.\nKošana (KP škofija)\nBuje\n\n\n7.\nLivek (KP škofija)\nJevšček (++)\n\n\n8.\nLjubljana – Sv. Jakob (LJ nadškofija)\nGornji trg\n\n\n9.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\nRetje\n\n\n10.\nMokronog (NM škofija)\nŠeginke\n\n\n11.\nMurska Sobota (MS škofija)\nKrog (++)\n\n\n12.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\nCerovec\n\n\n13.\nPreserje (LJ nadškofija)\nKamnik\n\n\n14.\nSelca (LJ nadškofija)\nBukovica\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nKrvavčji vrh (++)\n\n\n16.\nSevnica   (CE škofija)\nSevnica\n\n\n17.\nSora (LJ nadškofija)\nTehovec\n\n\n18.\nSpodnja Idrija (KP škofija)\nIdrijske Krnice\n\n\n19.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nSopotnica\n\n\n20.\nŠoštanj (CE škofija)\nFlorjan\n\n\n21.\nTrebnje (NM škofija)\nRačje selo\n\n\n22.\nVače (LJ nadškofija)\nGora pri Pečah\n\n\n23.\nVojnik (CE škofija)\nVojnik nad trgom\n\n\n24.\nVolče (KP škofija)\nVolčanski Ruti\n\n\n25.\nVuzenica (MB nadškofija)\nSpodnji trg Vuzenica\n\n\n\n\n\n\n\n\nKAPELE posvečene sv. Florijanu:\n\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE\n\n\n1.\nCankova (MS škofija)\nBeznovci (++)\n\n\n2.\nČrenšovci (MS škofija)\nŽižki (++)\n\n\n3.\nDobrovnik (MS škofija)\nŽitkovci\n\n\n4.\nKočevje (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n5.\nPolzela (CE škofija)\nPolzela (++)\n\n\n6.\nSv. Jurij (MS škofija)\nKramarovci\n\n\n7.\nSvetina (CE škofija)\nSvetli Dol\n\n\n8.\nTišina (MS škofija)\nSrednji Petanjci\n\n\n\n\nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-florijan-zavetnik-gasilcev-2-2/2028-05-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/sv.-Florijan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280505
DTEND;VALUE=DATE:20280506
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20200502T183016Z
LAST-MODIFIED:20260324T105643Z
UID:10004744-1841097600-1841183999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Gotard: Za srečen porod
DESCRIPTION:Škof sv. Gotard je bil iskan prenovitelj … \n  \nIz življenja …\nSv. Gotard se je rodil leta 960 na Bavarskem v vasi Reichensdorf. Kot sin služabnika v benediktinskem samostanu Niederaltaichu je Gotard lahko\, ko je odrasel\, hodil v tamkajšnjo samostanko šolo. Ker je bil nadarjen se je nadalje šolal v Salzburgu\, za kar se je zavzel sam salzburški nadškof. Ko se je vrnil domov\, je vstopi v samostan v Niederaltaichu\, bil posvečen za duhovnika in leta 996 postal opat tega samostana. Vanj je vpeljal reformo po pravilih sv. Benedikta. Ta samostan je kmalu postal eden od najpomembnejših samostanov velike salzburške nadškofije. Ker so o njegovi uspešni prenovi slišali daleč naokrog\, je bil pozvan tudi v druge samostane\, da bi v njih pospešil obnovo redovniškega življenja. \nLeta 1022 je bil izvoljen za škofa v Hildesheimu. Z vso gorečnostjo je skrbel za gospodarsko\, kulturno in duhovno življenje svoje škofije. Umrl je leta 1038. Pokopali so ga v stolnici\, njegovo češčenje pa se je hitro razširilo tudi v druge dežele. \n  \nZavetnik\nSv. Gotard je priprošnjik v otroških boleznih\, proti revmi in ledvičnim kamnom; k njemu se zatekajo nosečnice za srečen porod; je zavetnik proti blisku in toči. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa z zmajem pod nogami in s cerkvico v roki. \n  \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Gotardu posvečena župnijska cerkev v župniji Šentgotard\, ki leži na teritoriju ljubljanske nadškofije. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gotard-za-srecen-porod/2028-05-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-05-Gotard-iz-Hiledsheima-wikipemia1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280506
DTEND;VALUE=DATE:20280507
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20241219T131757Z
LAST-MODIFIED:20260506T061809Z
UID:10004053-1841184000-1841270399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dominik Savio: Zavetnik prvoobhajancev
DESCRIPTION:Sv. Dominik Savio v cerkvenem koledarju svetnikov goduje sicer 9. marca\, v salezijanskem bogoslužnem koledarju pa 6. maja. \n  \nZakaj zavetnik prvoobhajancev?\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev. »Sveti deček«\, kakor ga običajno imenujemo\, ni čisto slučajno postal njihov zavetnik. Zavetnik prvoobhajancev ni postal zgolj zato\, ker je umrl pred dopolnjenim petnajstim letom in je eden od najmlajših svetnikov v Cerkvi\, ampak predvsem zato\, ker je s svojimi izredno zrelimi odločitvami pri prvem obhajilu dokazal\, da je bil ta dan v njegovem življenju res »naj dan«. \n  \nIz življenja …\nSv. Dominik se je rodil leta 1842 v italijanski Riva di Chieri v Pijemontu. Starša sta se nato preselila v Morialdo. V tamkajšnji župniji je Dominik s petimi leti začel ministrirati. Kot mali sedemletnik je na velikonočni dan leta 1849\, ko je pristopil k prvemu obhajilu\, zapisal: »Zelo pogosto bom hodil k spovedi\, k obhajilu pa vedno\, ko mi bo spovednik dal dovoljenje; praznoval bom praznike; moja prijatelja bosta Jezus in Marija; raje umreti kakor grešiti.« Kratko\, jasno\, odločno\, otročje in zrelo hkrati. To svojo »zabeležko« ob prvem obhajilu je dal v molitvenik\, in jo pogosto vzel ven in jo prebral. Zato ni čudno\, da njegov župnik Dominika pripeljal k ustanovitelju salezijancev sv. Janezu Bosku v Torin\, da bi bil v njegovem oratoriju kot eden izmed vzornejših dečkov. \nDon Bosko se je v to sam prepričal s sprejemom sv. Dominika v svoj oratorij Valdocco leta 1854. Sveti učitelj je svojemu najboljšemu učencu kmalu postal prvi življenjepisec. Kajti Bog in Brezmadežna Marija\, – kateri je Dominik na dan razglašenja dogme o brezmadežnem spočetju 8. decembra 1854 daroval svoje srce proseč\, naj rajši umre\, kot pa da se mu »pripetita nesreča in stori en sam greh«\, – sta prisluhnila »svetemu dečku«\, saj sta ga vzela k sebi že 9. marca 1857. Kljub temu je bil Dominik v svojih skoraj petnajstih letih vsakodnevno veder\, blag in zgovoren. Devet mesecev pred smrtjo je ustanovil celo Družbo Brezmadežne\, v katero je povabil svoje najboljše sošolce\, in zanjo sestavil celo pravila. \nZa svetega ga je razglasil papež Pij XII. leta 1954\, ravno na stoto obletnico od razglasitve dogme Marijinega brezmadežnega spočetja. Otrokom za vzor\, odraslim kot opozorilo\, naj bolje gledajo na svoje otroke\, ki so lahko kljub svojim mladim letom že precej zreli. \n\nZavetnik\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev\, ministrantov\, mladinskih skupin\, katoliške mladine\, tudi mladih prestopnikov… \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje ga upodabljajo skupaj s svojim učiteljem sv. Janezom Boskom ali ob kipu Brezmadežne Marije. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Dominik Savio (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=6wmLFy5OJcA\n\n  \n \n\nFILM Življenje sv. Dominika (v špan.) – 1:16:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=fdyuL-UPuQQ\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (1. del) (v it.) – 21:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=P0Q1wYqGLNM\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (2. del) (v it.) – 24:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=jnLSM2zPxPI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-savio-zavetnik-prvoobhajancev-2/2028-05-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-06.-Sv.-Dominik-Savio1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280507
DTEND;VALUE=DATE:20280508
DTSTAMP:20260607T142655
CREATED:20200506T060803Z
LAST-MODIFIED:20260324T131730Z
UID:10004749-1841270400-1841356799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dujam: Priljubljen zavetnik Splita
DESCRIPTION:Škof sv. Dujam iz Salone je mučeniško smrt pretrpel v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov.  \nJe priljubljen zavetnik mesta Split in splitsko-makarske nadškofije. V Splitu 7. maja praznujejo že od nekdaj slovesno s procesijo\, le za časa komunistične oblasti je bilo njegovo češčenje omejeno na prostore splitske katedrale. \n  \nIz življenja …\nSv. Dujam\, latinsko Domnius (Doimus)\, dalmatinsko sv. Duje\, kot mu pravijo še zlasti v Splitu\, je škof in mučenec iz Salone. O njegovem življenju in mučeništvu obstoji šest izročil\, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. \nNajverjetneje je mučeništvo pretrpel 10. aprila 304\, to je v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. \nPo nekaterih izročilih sodeč\, ki nikakor niso redka za prve mučence\, naj bi Dujam že kot deček prišel iz Sirije v Rim in bil učenec sv. Petra\, nato pa odšel v Ilirik\, kjer je bil imenovan za škofa v Saloni. A to izročilo se kaže za manj verjetno\, saj več dejstev govori v prid izročilu\, ki pravi\, da je mučeništvo pretrpel v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov\, in kar pomeni\, da je živel pozneje. \nPokopali so ga na Manastirinama blizu Salone\, nad njegovim grobom pa je bila kmalu zgrajena veličastna bazilika\, okoli nje pa veliko pokopališče\, saj so mnogi želeli biti pokopani blizu mučencev. Opat Martin je del zemeljskih ostankov sv. Dujma prenesel v krstilnico bazilike v Lateranu\, in to v kapelo sv. Venancija. Drugi svetnikovi zemeljski ostanki pa se danes nahajajo v splitski katedrali. \nSv. Dujam je eden od naslednikov prvega salonskega škofa sv. Venancija. \nKatedrala sv. Duje je skupaj s kompleksom Palače vpisana v UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine. Ker je zapisano v enem izročilu\, da je bil ubit 7. maja 307\, ga prebivalci Splita že od starih časov slave tega dne\, čeprav je bolj gotovo mučeništvo pretrpel 10. maja leta 304. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Dujam (v hr.) 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=1AA9aikGAyE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dujam-iz-salone-najljubsi-zavetnik-splita/2028-05-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-07.-Sv.-Duje.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR