BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280710
DTEND;VALUE=DATE:20280711
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20210706T125337Z
LAST-MODIFIED:20260330T090548Z
UID:10005051-1846800000-1846886399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Amalija: Kar trije njeni sinovi so svetniki
DESCRIPTION:Kar trije sinovi sv. Amalije so svetniki …  \n  \nIz življenja …\nSv. Amalija\, znana tudi pod imenom Amalberga\, je živela v 7. stoletju. Izhajala naj bi iz frankovskega kraljevega rodu in se je poročila s pobožnim vojvodo Witgerjem. \nV zakonu se jima je rodilo več otrok\, med drugim tudi sinovi Emeberto\, Godulo in Reinaldo\, ki jih Cerkev časti kot svetnike. \nZ možem sta sklenila\, da gresta v samostan\, a Amalija je preživela moža. Živela je zelo spokorno\, opravljala dela usmiljenja in se pripravljala na smrt. \nUmrla je okoli leta 690\, pokopana pa je blizu Bruslja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Amalijo najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in palmovo vejico v roki. Upodabljajo ko tudi z ribami in divjimi gosmi. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica proti toči in škodi na polju. \n  \n  \n  \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-amalija-dve-svetnici-z-istim-imenom/2028-07-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/1920px-Amalberga_Bech-Kleinmacher-101-wikipedia.org-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280711
DTEND;VALUE=DATE:20280712
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200708T115542Z
LAST-MODIFIED:20260330T090723Z
UID:10005056-1846886400-1846972799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Benedikt iz Nursije: Ustanovitelj benediktincev\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Sv. Benedikt iz Nursije\, oče zahodnega meništva\, ustanovitelj benediktincev\, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu\, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica. \n  \nIz življenja …\nSv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini\, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim\, je spoznal\, da je tamkajšnje življenje\, tudi v duhovniških krogih\, zelo daleč od tistega\, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco\, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta\, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi\, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo\, naj bo njihov duhovni oče (opat). \nPo prvih poskusih vzpostavitve reda\, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti\, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov\, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike. \nLeta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium\, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula)\, ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem\, temveč tudi večini zahodnih\, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo\, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!)\, kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve\, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost. \nSkupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547)\, ki jo je sam vnaprej napovedal. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo\, vrano s kruhom\, knjigo pravil\, pelikanom\, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko. \n  \n \nZavetnik\nPapež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva\, učiteljev\, rudarjev\, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici\, vnetju\, zastrupitvi in magiji. \n\nMolimo\nSv. oče Benedikt\, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.  \nTi si stoje in v molitvi\, z dvignjenimi rokami proti nebu\, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.  \nObljubil si\, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste\,  \nki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih. \nČastitljivi oče Benedikt\, prosimo te\, varuj nas s svojim svetim blagoslovom\,  \nda se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa\, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.  \nPrihiti nam na pomoč\, kadar nas zli duh najbolj napada.  \nBrani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce\, dušo in vse naše življenje. Amen. \n*** \nSv. Benedikt\, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope\, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo\, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt\, zavetnik Evrope\, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope. \n\nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske\, 5 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKE cerkve\nSv. Benediktu so posvečene župnije: \n\nKančevci (v MS škofiji)\,\nKresnice (v LJ nadškofiji)\,\nStranje (v LJ nadškofiji)\,\nSv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nPodbrezje (LJ nadškofija)\nTabor\n\n\n2.\nPolica (LJ nadškofija)\nBlečji vrh\n\n\n3.\nSevnica (CE škofija)\nŽigrski vrh\n\n\n4.\nSladka gora (CE škofija)\nMestinje\n\n\n5.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nKozaršče\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Benedikt\, zavetnik Evrope (v hr.) – 4:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=w4Uc4PU1rm4\n\n  \n \n\nKdo je sv. Benedikt (v ang.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=OyC9D5CEhrQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-benedikt-iz-nursije-zavetnik-evrope/2028-07-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-11.-Sv.-Benedikt.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280712
DTEND;VALUE=DATE:20280713
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200709T091251Z
LAST-MODIFIED:20260330T091032Z
UID:10005061-1846972800-1847059199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Mohor in Fortunat: Drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije
DESCRIPTION:Sv. Mohor in Fortunat je pri nas posvečenih 28 cerkva. 500 let sta bila glavna zavetnika ljubljanske škofije. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba pri nas Mohorjeva družba. \n  \nIz življenja …\nSv. Mohor in Fortunat sta živela v 3. stoletju. Izhajala sta iz Singidunuma\, današnjega Beograda v Srbiji. \nSv. Mohor je bil najverjetneje nižji klerik tukajšnjega škofa. Leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium (današnja Sremska Mitrovica)\, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa\, podobno kot diakon Fortunat. Oba sta umrla mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom\, leta 303 ali 304. \nV času preseljevanja narodov (okrog leta 400) pa so njune relikvije prenesli v Oglej\, kjer je legenda sv. Mohorja spremenila v prvega škofa v Ogleju\, sv. Fortunata pa v diakona\, ki mu je bil tu v pomoč pri misijonarjenju. \n  \nZavetnika\n  \nSv. Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja. Dolga stoletja (500 let) sta bila tudi glavna zavetnika ljubljanske škofije\, od leta 1961 pa sta njena drugotna zavetnika. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba Mohorjeva družba. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mohorja upodabljajo kot škofa\, sv. Fortunata pa kot diakona v diakonskem oblačilu. V rokah imata palmovo vejico\, v znamenje mučeništva. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so sv. Mohorju posvečene tri cerkve\, obema (sv. Mohorju in Fortunatu) pa kar 28 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \nSv. Mohorju in Fortunatu so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nGornji Grad (v CE škofiji)\,\nJarše (v LJ nadškofiji)\,\nPečine (v KP škofiji)\,\nPodraga (v KP škofiji)\,\nRavnica (v KP škofiji)\,\nRenče (v KP škofiji)\,\nŽužemberk (v NM škofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju in Fortunatu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerklje ob Krki (NM škofija)\nKrška vas\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\nLačna gora\n\n\n3.\nDolič (MB nadškofija)\nKozjak\n\n\n4.\nHorjul (LJ nadškofija)\nKorena (++)\n\n\n5.\nIg (LJ nadškofija)\nMatena\n\n\n6.\nIzlake (LJ nadškofija)\nPodlipovica (++)\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nČrneča vas\n\n\n8.\nKotlje (MB nadškofija)\nPodgora\n\n\n9.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Mohor\n\n\n10.\nRogaška Slatina (CE škofija)\nMale Rodne\n\n\n11.\nSelca (LJ nadškofija)\nZabrekve\n\n\n12.\nSora (LJ nadškofija)\nOsovnik\n\n\n13.\nŠentgotard (LJ nadškofija)\nV Zideh\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGoriška vas\n\n\n15.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n16.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nLiberga (++)\n\n\n17.\nŠoštanj (CE škofija)\nŠoštanj\n\n\n18.\nVransko (CE škofija)\nStopnik\n\n\n19.\nZavrč (MB nadškofija)\nTurški vrh\n\n\n20.\nŽetale (CE škofija)\nKupčinji vrh\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nPiran (KP škofija)\nPiran (++)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBrestanica  (CE škofija)\nBrestanica\n\n\n2.\nLaško (CE škofija)\nJavornik\n\n\n3.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nMoravče\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mohor-in-fortunat-zavetnika-ljubljanske-nadskofije/2028-07-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-12.-Sv.-Mohor-in-Fortunat-v-lj-stolnici1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280713
DTEND;VALUE=DATE:20280714
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200710T065937Z
LAST-MODIFIED:20260330T091130Z
UID:10005066-1847059200-1847145599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Henrik II.: Sorodnik sv. Eme Krške
DESCRIPTION:Kralju sv. Henriku II. sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi. Tudi njegova žena je svetnica.\n \n  \nIz življenja …\nRimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji\, in je sorodnik sv. Eme Krške. \nLeta 1002 je postal nemški kralj\, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti\, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti. \nSporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo\, s katero je imel ljubeči zakon\, vendar brez otrok\, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov\, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije\, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu. \nUmrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg\, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo. \nKot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo s cesarsko krono\, žezlom\, modelom cerkve in s svojo soprogo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Henriku II. sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer v kraju Vonarje v župniji Sv. Ema (celjska škofija) ter na Pohorju v kraju Areh v župniji Sv. Martin na Pohorju (mariborska nadškofija). \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Henrik II. (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=-KN_Kuh730I\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-henrik-ii-sorodnik-sv-eme-krske/2028-07-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-13.-Sv.-Henrik-II..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280714
DTEND;VALUE=DATE:20280715
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200713T054525Z
LAST-MODIFIED:20260330T091226Z
UID:10005071-1847145600-1847231999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Kamil de Lellis: Zavetnik bolnikov
DESCRIPTION:Duhovnik sv. Kamil de Lellis je ustanovil red kamilijancev\, to je skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. Je zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nIz življenja …\n \nKamil de Lellis se je rodil leta 1550 v Bucchianco v Italiji. Mati je kmalu umrla\, očeta vojaka pa skorajda ni bilo doma. Šola mu ni dišala\, raje se je potepal\, kockal in kartal. Kasneje je postal vojak in šel v boj proti Turkom\, a je bil ranjen. Ko je hudo zbolel\, se je spreobrnil in vstopil v kapucinski samostan. Po nasvetu svojega prijatelja sv. Filipa Nerija je hodil v šolo\, študiral teologijo in bil leta 1584 posvečen v duhovnika. \nV hospicu sv. Jakoba v Rimu je ustanovil skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. To skupnost je papež leta 1591 povzdignilo v red. »Kamilijanci« so se kot zdravniki in terenski duhovniki udeleževali vojen proti Turkom in imajo veliko zaslug za izboljšanje bolniške strežbe v tedanjem času. Red se je kmalu razširil po Italiji\, in to kljub velikim izgubam zaradi kuge in tifusa na strani požrtvovalnih redovnikov. \nUmrl je 14. julija 1614 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki z rdečim križem na prsih\, v ekstazi z Božjo materjo ali s Križanim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nGradiva:\n \n\nHiša sv. Kamila … (v ang.) – 2:02: https://www.youtube.com/watch?v=_1Bb5NvIOpI\n\n  \n \n\nSestre sv. Kamila (ob glasbi) – 4:07: https://www.youtube.com/watch?v=kDh2z4uSAnA\n\n  \nPripravila: Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kamil-de-lellis-zavetnik-bolnikov/2028-07-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-14.-Sv.-Kamil-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280715
DTEND;VALUE=DATE:20280716
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200713T123507Z
LAST-MODIFIED:20260330T091337Z
UID:10005076-1847232000-1847318399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bonaventura: Eden najpomembnejših frančiškanov
DESCRIPTION:Danes je kardinal in cerkveni učitelj sv. Bonaventura morda manj znan kot sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski\, vendar je pomembna osebnost tako v frančiškanski zgodovini kot v zgodovini srednjeveške Cerkve nasploh. \n  \nIz življenja …\nBonaventura se je rodil leta 1221 v Bagnoregiji blizu Viterba\, s krstnim imenom Janez. \nV otroštvu je hudo zbolel\, tako da niti njegov oče zdravnik ni imel več upanja\, a je po priprošnji Frančiška Asiškega ozdravel. Tedaj je Frančišek vzkliknil: »O buona ventura – Kakšna sreča!« \nKot mladenič je šel študirat v Pariz\, kjer se je pri petindvajsetih let pridružil redu manjših bratov. Pridobil si je akademske naslove in poučeval na univerzi v Parizu in Oxfordu. Pri komaj 36-ih letih je bil s strani sobratov izvoljen za vrhovnega predstavnika reda Frančiškovih manjših bratov in to službo opravljal vse do leta 1274. \nPapež Gregorij X. ga je 1273 posvetil v škofa in imenoval za kardinala. Naslednje leto je sodeloval pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega koncila\, kjer je 15. julija umrl. Na ta dan se spominjamo njegovega godu. \nNapisal je številna filozofska\, teološka\, duhovna\, mistična dela. Je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg sv. Tomaža Akvinskega. \nBistveno je prispeval k duhovnosti frančiškanskega gibanja. Nosi naslov »serafinski učitelj«. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot frančiškana\, kot škofa\, s kardinalskim klobukom\, razpelom\, angelom in hostijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Lyona\, frančiškanov\, delavcev\, teologov\, otrok. \n  \nGradiva:\n\nSv. Bonaventura (v ang.) – 2:00 min: https://novenaprayer.com/st-bonaventure-novena/\n\n \n\nSv. Bonaventura (v hr.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=M66-U7xZvD0\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bonaventura-ime-dobil-od-sv-franciska-asiskega/2028-07-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-15.-Sv.-Bonaventura1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280716
DTEND;VALUE=DATE:20280717
DTSTAMP:20260607T142102
CREATED:20200714T084153Z
LAST-MODIFIED:20260330T091503Z
UID:10005081-1847318400-1847404799@portal.pridi.com
SUMMARY:Karmelska Mati Božja: Škapulir za zaščito?
DESCRIPTION:Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje dobrote\, dosežene po Marijini priprošnji. Karmeličani so se radi zatekali v Marijino varstvo\, iz tega reda pa izhaja tudi cela vrsta znanih svetnikov in svetnic. \n  \nKarmelska Mati Božja je starodavni naslov bl. Device Marije po gori Karmel v Palestini. V 12. stoletju so se na tem svetem kraju zbirali puščavniki\, ki so še posebej častili božjo Mati. Navdihnil jih je prerok Elija\, ki je na tej gori izpričal\, da je Bog Izraelov pravi Bog. Karmeličani so se s Karmela kmalu preselili v Evropo\, ker je Sveta dežela prišla pod turško muslimansko oblast. Skozi zgodovino se je karmeličanski red lepo razcvetal\, tako da je Cerkev z njegove strani dobila številne znane svetnike in svetnice\, kot npr. sv. Janez od Križa\, cerkveno učiteljico sv. Terezijo Veliko\, sv. Terezijo Deteta Jezusa … \nKarmeličani nosijo tako imenovani škapulir kot simbol Marijinega varstva. 16. julija 1251 se je namreč bl. Devica Marija Karmelska s škapulirjem v roki prikazala sv. Simonu Stocku\, šestemu vrhovnemu predstojniku karmelskega reda\, rekoč: »Kdor (pobožno) umre\, oblečen v to oblačilo\, bo zveličan.« Tedaj je nastala karmelska škapulirska bratovščina. Pozneje so na ta dan uvedli praznik Karmelske Matere Božje\, ki ga obhajamo danes. \nLaiki so se redovnikom v nošnji škapulirja in v določenih pobožnostih ter v prizadevanju za poglobljeno krščansko življenje gotovo pridružili vsaj že v 14. stoletju\, da bi uživali vsestransko zaščitno Matere Božje. \n  \nKaj je škapulir?\nŠkapulir je pri redovnikih del redovnega oblačila. To sta dva kvadratna kosa blaga\, okrašena s podobo karmelske Matere Božje\, med seboj povezana s trakovoma\, tako da en kos visi na prsih\, drugi pa na hrbtu – nameščena sta pod obleko. Škapulir ni amulet\, ampak je zunanje znamenje\, ki nosilca opominja na posvetitev Mariji\, da si v skušnjavah in težavah prizadeva za svetost življenja. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nKarmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 12 cerkva (4 župnijske\, 8 podružničnih) ter 7 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nKarmelski Materi Božji so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nČešnjice (v LJ nadškofiji)\,\nDobje pri Planini (v CE škofiji)\,\nPodgraje (v KP škofiji)\,\nVelenje – Sv. Marija (v CE škofiji).\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Karmelski Materi Božji:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nHrastnik (CE škofija)\nDraga (++)\n\n\n2.\nKorte (KP škofija)\nČedlje\n\n\n3.\nKorte (KP škofija)\nMalija\n\n\n4.\nKoštabona (KP škofija)\nPuče\n\n\n5.\nLaško (CE škofija)\nMarija Gradec\n\n\n6.\nPregara (KP škofija)\nPregara\n\n\n7.\nSv. Marjeta ob Pesnici (MB nadškofija)\nKušernik\n\n\n8.\nŠmarjeta (NM škofija)\nSlape (++)\n\n\n\nKAPELE posvečene Karmelski Materi Božji:\n\n\n\n\n1.\nBeltinci (MS škofija)\nIžakovci\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija Marijinega vnebovzetja (KP škofija)\nKoper – krstilnica\n\n\n3.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nGornji Prekopi\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\nGaberje (++)\n\n\n5.\nMetlika (NM škofija)\nRadoviči\n\n\n6.\nPodgraje (KP škofija)\nPodgraje – župnišče\n\n\n7.\nTišina  (MS škofija)\nRankovci\n\n\n\n  \n\nGradiva:\n \n\nČeščenje Karmelske Matere Božje (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=TY4ljH1C57U\n\n  \n \n\nKarmelska Mati Božja in rjavi škapulir (v ang.) – 11:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=gd775dUxkGU\n\n  \n \n\nKarmelska Mati Božja – ZA OTROKE (v ang.) – 3:20 min: https://www.youtube.com/watch?v=VLJ2VupvOfM\n\n  \n \n\nKaj je škapulir? (v ang.) – 6:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=igjsTjKxkOo\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/karmelska-mati-bozja-skapulir-za-zascito/2028-07-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-16-Karmelska-Mati-Božja1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR