BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280814
DTEND;VALUE=DATE:20280815
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200813T060701Z
LAST-MODIFIED:20260402T104432Z
UID:10005186-1849824000-1849910399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Maksimilijan Kolbe: Božja ljubezen v Auschwitzu
DESCRIPTION:Sv. Maksimilijan Kolbe je svetnik druge svetovne vojne. Svojim sobratom minoritom je govori: »Prosim\, bodite sveti. Svetost ni razkošje\, ampak najpreprostejša dolžnost. In ni težka …« \nGre za to\, da človek v vseh življenjskih odločitvah vedno izbere dobroto\, poštenost in ljubezen. \n  \nIz življenja …\nSv. Maksimilijan Kolbe je bil rojen leta 1894 na Poljskem kot Rajmund. Že od malih nog je čutil močno predanost Materi Božji. S sedemnajstimi leti je vstopil v minoritski red in po študiju v Rimu prejel mašniško posvečenje leta 1918. Doktoriral je iz filozofije in teologije. \nPoklicanega se je čutil za evangelizacijo prek medijev. Ko je bil še v Rimu\, je zaradi ljubezni do Marije ustanovil duhovno skupnost Militia Imaculata (Vojska Brezmadežne)\, da bi ljudi spreobračal k Bogu prek Marije. \nLeta 1922 se je vrnil na Poljsko in ustanovil številne revije\, nato pa šel za šest let misijonarit na Japonsko. Štiri leta pred drugo svetovno vojno se je vrnil v domovino. \n \nTakoj po začetku vojne se je Maksimilijan Kolbe kot »preveč dejaven« duhovnik znašel v koncentracijskem taborišču\, leta 1941 pa so ga odpeljali v zloglasno taborišče Auschwitz\, kjer je pogumno prenašal vsa mučenja in ponižanja\, pomagal in tolažil druge. Nekega dne so zaradi bega enega taboriščnika kaznovali deset zapornikov z grozno smrtjo v bunkerju lakote. Med »izbranci« je bil tudi Franciszek Gajowniczek\, družinski oče\, ki je začel v solzah pripovedovati o svojih dveh otrocih. Ko je v nemoči kričal\, je obsojenec s številko 16.670 stopil iz vrste\, ki ji je bilo prizanešeno\, in ponudil svoje življenje v zameno za njegovo. To je bil Maksimilijan Kolbe. Nacisti so njegovo ponudbo sprejeli. Od 31. julija do 14. avgusta je bilo iz bunkerja lakote slišati molitve in pesmi. Obsojenci so umirali spokojno\, poživljeni in okrepčani s Kolbejevo besedo. Zadnji je malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja umrl tudi shujšani Maksimilijan Kolbe. »Zdrava Marija!”\, je bil zadnji vzklik na njegovih ustnicah\, medtem ko je iztegnil roko nacistu\, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol\, s katero je pospešil njegovo smrt. \nKo je bil Maksimilijan Kolbe leta 1982 razglašen za svetnika\, je bil med množico na trgu sv. Petra s solzami v očeh tudi osiveli Franciszek Gajowniczek s svojo družino. \n  \nZavetnik\nSv. Maksimilijan Kolbe je zavetnik novinarjev\, radioamaterjev\, družin\, ujetnikov\, političnih zapornikov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot zapornika v zaporniški obleki s številko 16670\, s časopisi in svetinjo Brezmadežne Marije. \n  \nGradiva:\n \n\nPesem Maksimilijan Kolbe (v ang.) – 4:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=-1EsJdJz2lQ\n\n  \n \n\nBožja ljubezen in Auschwitz – sv. Maksimilijan Kolbe (v hr.) – 4:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=BDDnposFaNE\n\n  \n \n\nPapež Frančišek obišče celico Maksimilijana Kolbeja (v ang.) – 1:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=tk9rHvWfzxY\n\n  \n\nDuhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Maksimilijana Kolbeja\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-maksimilijan-kolbe-zivljenje-za-zivljenje/2028-08-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-14.-sv.-Maksimilijan-Kolbe1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280815
DTEND;VALUE=DATE:20280816
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200813T094832Z
LAST-MODIFIED:20260402T104620Z
UID:10005191-1849910400-1849996799@portal.pridi.com
SUMMARY:Marija Vnebovzeta: Zapovedan praznik
DESCRIPTION:Marijino vnebovzetje\, imenovano tudi veliki šmaren ali velika maša\, spada med najstarejše in največje Marijine praznike. Ta dan je v Sloveniji od leta 1992 dela prost dan.\n \nVerniki ta dan romajo v Marijine romarske kraje (Brezje\, Ptujsko goro\, Sveto goro …) in se spominjajo posebne milosti\, ki jo je bila deležna Jezusova mati Marija. \n  \nIn Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda \nin moj duh se raduje v Bogu\, mojem Odrešeniku\, \nkajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. \nGlej\, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi …  \n(Lk 1\,46-48) \n  \n  \nCerkev je že v apostolskih časih slavila versko resnico\, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla\, temveč samo zaspala ter bila z dušo in s telesom vzeta k Jezusu\, svojemu Sinu v nebeško slavo. O Marijinem vnebovzetju poročajo že apokrifni evangeliji in pomembni teologi iz prvih stoletij\, kot npr. sv. Janez Damaščan\, sv. Efrem Sirski … \nPraznik Marijinega vnebovzetja je Cerkev različno poimenovala\, kot npr. Marijino zaspanje\, Marijin prehod … Od 5. stoletja so ga v Jeruzalemu praznovali kot dan Božje Matere Marije. Zdi se\, da se v zakramentarju papeža Hadrijana I. (772-795) ta praznik prvič imenuje Marijino vnebovzetje\, v mašni molitvi pa je poudarjena vera\, da je Jezusova Mati končala svoje zemeljsko življenje\, vendar smrt nad njo nima takšne moči\, kakršno ima nad telesom drugih smrtnikov. Izpričujoč to vero Cerkve je papež Pij XII. leta 1950 slovesno razglasil dogmo (versko resnico) o Marijinem vnebovzetju: \n»Ko je Brezmadežna Mati Božja\, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje\, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.«  \n  \nTa praznik povzdiguje človeško dostojanstvo in nam pomaga jasneje videti\, h kakšnemu cilju stremijo naše duše in telesa. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je Mariji vnebovzeti posvečenih 100 cerkva (56 župnijskih\, 44 podružničnih) in štiri kapele. \nPodrobnejši seznam po krajih je v izdelavi …. \n  \n  \n  \nGradiva:\n \n\nPesem Marija skoz življenje – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=s0wa0_Sf2TU\nBesedilo iz Brevirja 15. 8. 2020\, Marijino vnebozetje\n\n  \n \n\nKaj je Marijino vnebovzetje? (v ang.) – 9:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=I3cM45ki1M0\n\n  \n \n\nMarijino vnebovzetje (v hr.) – 3:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=9bz8eGvFHEE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-marijino-vnebovzetje-veliki-smaren/2028-08-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-15.-Marijino-vnebovzetje1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280816
DTEND;VALUE=DATE:20280817
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200814T065657Z
LAST-MODIFIED:20260402T111557Z
UID:10005196-1849996800-1850083199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Rok: Priprošnjik pred kužnimi boleznimi
DESCRIPTION:Sv. Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim. Čeprav je njegovo življenje prepleteno z legendami\, pa je moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih zgodovinsko izpričano še zlasti od 15. stoletja. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Rok\, katerega god praznujemo 16. avgusta\, je rojen okoli leta 1295 v Montpellieru v Franciji v plemiški družini. Zgodaj je ostal brez staršev in prišel v varstvo strica\, ki ga je verjetno pustil študirati na zdravstveni šoli. Takoj ko je postal polnoleten\, je svojo dediščino razdelil revežem in se napotil na romanje v Rim. \nKer pa je bila takrat v Italiji kuga\, se je Rok spotoma ustavil v več krajih in stregel kužnim bolnikom – po legendi zgolj tako\, da jih je prekrižal. Po treh letih v Rimu se je odpravil domov in se na poti tudi sam okužil v Piacenzi na severu Italije. Da ne bi okužil drugih\, se je umaknil v gozd\, da bi umrl. Pobožna legenda pravi\, da ga je s pijačo krepčal angel\, pes pa mu je vsak dan prinašal kruh in tako je počasi okreval. \nPo okrevanju se je vrnil v svoj kraj\, kjer je divjala vojna. Ker je bil tako zelo spremenjen\, da ga niso prepoznali\, so ga obtožili vohunstva in zaprli v ječo\, kjer je po petih letih 16. avgusta 1327 umrl. \nNjegovo češčenje se je začelo širiti zlasti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414\, kjer je tedaj izbruhnila kuga\, a po procesiji sv. Roku v čast je takoj prenehala. Od tedaj naprej so ljudje po mnogih evropskih deželah s povzdignjenimi rokami klečali pred njegovo podobo in ga prosili\, naj jih varuje kuge; tudi na slovenskih tleh.\n \n  \n  \nMolimo\nSlavni sv. Rok\, ki si ob umiranju Gospoda prosil za posebno milost\,  \nda bi bile uslišane vse molitve tistih\, ki se obrnejo nate;  \nobrni svoj pogled na nas\, ki smo okuženi na duši in telesu\,  \npodeli nam telesno in duhovno zdravje\,  \nodvrni od naše dežele vsako vrsto okužbe\,  \nosvobodi nas samoljubja\,  \nda bi\, osvobojeni od zemeljskih dobrin\,  \npo tvojem zgledu slednje namenili ubogim  \nin tako bili uvrščeni med Božje prijatelje.  \nTo te prosimo po Kristusu\, našem Gospodu.  \nAmen. \n  \n\n\nZavetnik\nSv. Roku se priporočajo zoper kugo in proti vsem nesrečam. Kot svetnika ga časte zdravniki\, predvsem kirurgi\, lekarnarji\, kmetje\, jetniki\, romarji … \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Roka upodabljajo v romarski obleki\, z romarsko palico in bučo\, z roko pa kaže na kužni tvor na stegnu\, poleg njega je pes s kosom kruha v gobcu. Včasih je upodobljen skupaj s sv. Boštjanom. \n  \nCerkve v Sloveniji\nTudi na Slovenskem je pogosto razsajala kuga\, ljudje pa so se zatekali k sv. Roku\, na kar kaže tudi njemu posvečenih 30 cerkva in tri kapele. \nPodrobnejši seznam cerkva po krajih je v nastajanju … \n  \n  \nGradiva: \n \n\nSv. Rok (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=acifZF7oIt4\n\n  \n \n\nSv. Rok (v hr.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=o4lW_cf39Yc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rok-priprosnjik-pred-kuznimi-boleznimi-tudi-v-casu-korona/2028-08-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-16.-Sv.-Rok1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280817
DTEND;VALUE=DATE:20280818
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200817T093656Z
LAST-MODIFIED:20260402T111859Z
UID:10005201-1850083200-1850169599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Hijacint: Apostol Poljske
DESCRIPTION:Sv. Hijacint je že za časa življenja storil toliko čudežev\, da so ga imenovali kar Čudodelnik … Velja za apostola Poljske in Prusije. \n  \nIz življenja …\nSv. Hijacint se je rodil leta 1183 na gradu v kraju Opole v Šleziji na Poljskem. \nŠtudiral je v Parizu in Bologni. Po doktoratu iz kanonskega prava na Bologni je postal duhovnik – kanonik v Krakovu na Poljskem. Leta 1217 je verjetno v imenu svojega škofa odpotoval v Rim. Med bivanjem v Rimu naj bi bil priča čudežu sv. Dominika. Sam sv. Dominik ga je sprejel v svoj red\, red pridigarjev\, nato pa poslal nazaj na Poljsko\, da je tam ustanavljal samostane in širil dominikanski red ter oznanjal. \nUmrl je v Krakovu leta 1257. Velja za apostola Poljske in Prusije. \nŽe za časa življenja je storil toliko čudežev\, da so ga imenovali kar Čudodelnik; znan je npr. čudež\, kako je obudil utopljenca\, ki je že dva dni ležal v vodi. Papež Klemen VIII. je o njem dejal\, da svetniki niso storili nobenega čudeža\, ki bi ga ne bil storil tudi Hijacint. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot dominikanca z monštranco\, kelihom in Marijinim kipom. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik dominikancev\, benediktincev; za srečen porod\, proti nerodovitnosti v zakonu. \n  \nGradiva:\n \nSv. Hijacint (v ang.) – 1:54 min: https://www.youtube.com/watch?v=owcS6b_lY_A \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-hijacint-apostol-poljske/2028-08-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/Sv.-Hijacint-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280818
DTEND;VALUE=DATE:20280819
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200817T083101Z
LAST-MODIFIED:20260402T112132Z
UID:10005206-1850169600-1850255999@portal.pridi.com
SUMMARY:Cesarica sveta Helena: Najditeljica Jezusovega križa
DESCRIPTION:18. avgusta goduje cesarica sv. Helena\, to je revno dekle\, ki je postala mati rimskega cesarja Konstantina Velikega\, ki je prenehal preganjati kristjane in leta 313 priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. In pri tem se v svoji skromnosti in dobrodelnosti sploh ni spremenila. \n  \nIz življenja …\nHeleno\, dekle iz revne družine v Drepanumu v Bitnji (v današnji Turčiji)\, so verjetno odlikovale posebne vrline\, ko se je z njo poročil rimski častnik Konstancij Klor. Vendar se je leta 293\, ko je postal sovladar v zahodnem delu cesarstva\, moral – kot so narekovali običaji – poročiti z ženo plemenitega rodu\, in zaradi česar je bila Helena potisnjena v ozadje\, čeprav je že rodila sina Konstantina. \nSkromno in v senci\, kot je živela že v otroštvu\, je Helena živela vse do leta 306\, ko je njen sin Konstantin nasledil očeta na prestolu. Sin jo je brez obotavljanja povabil na cesarski dvor in dal celo njeno podobo vtisniti na kovanec. \nA Helena zaradi tega ni postala prevzetna; svoj položaj je izkoristila za še več dobrih del. Leta 312 se je dala krstiti in se vneto trudila za širitev krščanstva. Na bogoslužje je redno prihajala v skromnih oblačilih in se pomešala med ljudmi\, ne da bi si iskala prve vrste. Zidala je cerkve in kapele. \nKo je bila že visoko v letih\, se je odločila\, da gre na romanje v Sveto deželo. Tam je ostala dve leti. Zgraditi je dala baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu\, baziliko na Oljski gori ter Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Legenda jo povezuje z najdenjem Jezusovega križa in zaradi česar jo imenujemo tudi Helena Križarica. Te relikvije je prinesla v Rim\, kjer jih še danes častijo v baziliki Svetega križa. \nSv. Helena je umrla 18. avgusta 330 v Konstantinoplu. Njen sin je Drepanum dal preimenovati v Helenopolis\, množice ljudi pa so se začele zbirati na njenem grobu v rimskem mavzoleju in jo častiti kot svetnico. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Heleno upodabljajo kot cesarico s križem ali modelom cerkve v rokah. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica arheologov\, spreobrnjencev\, težkih zakonov\, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Heleni je pri nas posvečenih 17 cerkva (6 župnijskih\, 11 podružničnih). \n\nSv. Heleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE cerkve:\n\nHotič (LJ nadškofija)\nLoka pri Zidanem mostu (CE škofija)\nPertoča (MS škofija)\nPrem (KP škofija)\nSv. Helena – Dolsko (LJ nadškofija)\nZagorje (KP škofija)\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Heleni:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nDraga\n\n\n2.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nGrad\n\n\n3.\nČrna na Koroškem (MB nadškofija)\nPodpeca\n\n\n4.\nDragatuš (NM škofija)\nBelčji vrh\n\n\n5.\nMirna (NM škofija)\nMirna\n\n\n6.\nPodzemelj (NM škofija)\nZemelj\n\n\n7.\nPredloka (KP škofija)\nPodpeč\n\n\n8.\nRodik (KP škofija)\nGradišče\n\n\n9.\nSedlo (KP škofija)\nPodbela\n\n\n10.\nSlivnica pri Celju (CE škofija)\nJavorje\n\n\n11.\nŠmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nGraška gora\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Helena (v ang.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=F1H-qrRYCAg\n\n  \n \n\nSv. Helena (v hr.) – 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=sEC-UkYmB3w\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/cesarica-sv-helena/2028-08-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-18.-Sv.-Helena1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280819
DTEND;VALUE=DATE:20280820
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200818T052835Z
LAST-MODIFIED:20260402T112253Z
UID:10005211-1850256000-1850342399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Eudes: Oče pobožnosti Srca Jezusovega
DESCRIPTION:Sv. Janez Eudes je eden največjih francoskih ljudskih misijonarjev in začetnik liturgičnega češčenja presvetega Srca Jezusovega. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Eudes se je rodil leta 1601 v mali vasi v Normandiji. Njegov oče je bil zdravnik. Janez je po izobrazbi v Parizu leta 1625 daroval novo mašo in po njej zbolel tako močno\, da je moral eno leto ostati v postelji. Ko je v rodni Normandiji izbruhnila kuga\, je skrbel za bolne\, umirajočim stal ob strani\, umrlim zagotavljal dostojen pogreb. \nOd leta 1633 se je posvečal župnijskim ljudskimi misijonom in vzgoji bogoslovcev. Pridobil si je sloves odličnega pridigarja in spovednika. Uspešni misijonar je videl slabo duhovno stanje duhovščine v državi. S privolitvijo škofa iz Bayeuxa je za semenišča in ljudske misijone ustanovil novo duhovniško družbo Kongregacijo Jezusa in Marije\, pozneje imenovano eudisti. Za izgubljena dekleta je ustanovil posebno žensko kongregacijo Naše ljube Gospe pribežališča\, od katere se je kasneje odcepila Kongregacija Dobrega pastirja za varstvo deklet. Posebnost njegovih centrov je bila globoka pobožnost do Srca Jezusovega in Marijinega. \nVeliko je tudi pisal. Prvi je sestavil na čast Srcu Jezusovemu besedilo za molitveno bogoslužje in mašo. Dve njegovi knjigi sta prevedeni tudi v slovenščino (Čudovito Srce božje Matere in Jezusovo kraljestvo v nas). \n \nSv. Janez Eudes je umrl 19. avgusta 1680 v Caenu v Franciji. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s knjigo ali križem in gorečim Srcem Jezusovim. \n  \nGradiva:\n\nSrce Jezusovo (PPS)\n\n  \n \n\nSv. Janez Eudes (v hr.) – 2:58 min\n\n  \n \n\nhttps://www.youtube.com/watch?v=XvnrPXy5CJA (v ang.) – 1:45 min\n\n  \n\nLitanije SRCA JEZUSOVEGA (PPS) \n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-eudes-oce-poboznosti-srca-jezusovega/2028-08-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-19.-sv.-Janez-Eudes1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20280820
DTEND;VALUE=DATE:20280821
DTSTAMP:20260607T220616
CREATED:20200819T055204Z
LAST-MODIFIED:20260402T112746Z
UID:10005216-1850342400-1850428799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bernard: "Soustanovitelj" cistercijanov\, velik Marijin častilec
DESCRIPTION:Sv. Bernard\, opat cistercijanskega samostana\, je kontemplativec 12. stoletja\, cerkveni učitelj\, velik Marijin častilec in odličen govorec. Umaknil se je v samostan\, takorekoč »pobegnil« od sveta\, in od tam preoblikoval ta svet bolj kot kdorkoli drug. Postal je duhovni vodja celotne tedanje Evrope. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere\, ko mu je bilo približno šestnajst let\, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo. \nPri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti\, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi\, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja\, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu. \nKer je sv. Bernard tako privlačno govoril\, so se starši bali\, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož\, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine. \nS popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard\, čeprav »samo« opat\, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah\, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II. \nMočan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami\, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov\, pisem in pesnitev\, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik\, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«. \nBrez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa\, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna. \nSv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu\, star 63 let. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot meniha s čebeljim panjem\, hudičem na verigi\, križem\, lobanjo\, orodji Kristusovega trpljenja ali z rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nKot zavetnika ga častijo cistercijanski samostani\, je zavetnik čebel\, čebelarjev\, voskarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim\, neurju in v smrtni uri. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Bernardu sta pri nas posvečeni dve kapeli\, in sicer v župniji Škofja Loka v kraju Hrib nad Zmincem ter v župniji Apače v kraju Črnici. \n  \nCistercijani v Sloveniji\nPri nas je cistercijanski samostan v Stični. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Bernard iz Clairvauxa (v ang.) – 3:40 min\n\n  \n \n\nRed cistercijanov – 3:08 min\n\n  \n \n\nPet dobrih razlogov\, zakaj postati cistericijan (v ang.) – 6:55 min\n\n  \n \n\nSv. Bernard (v hr.) – 3:21 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bernard-soustanovitelj-cistercijanov-medonosni-ucitelj/2028-08-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-20.-Sv.-Bernard1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR