BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281106
DTEND;VALUE=DATE:20281107
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004349-1857081600-1857167999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2028-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281107
DTEND;VALUE=DATE:20281108
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201105T100225Z
LAST-MODIFIED:20241107T062643Z
UID:10003650-1857168000-1857254399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibrord: S svetniškim očetom
DESCRIPTION:Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga … \n  \nIz življenja …\nSv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis\, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje\, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi\, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. \nLeta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa\, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu\, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. \nUmrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo\, otrokom\, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo iz tal)\, sodom\, modelom cerkve\, vodnjakom ali vrčem. Včasih so ob njem tudi maliki\, to pa zato ker se je boril proti poganstvu. \n  \nZavetnik\nJe priprošnjik proti epilepsiji\, kožnim boleznim in trzavici. Je zavetnik Luksemburga. \n  \nGradiva\n \n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck\n\n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 4:55 min: https://gloria.tv/post/b4AtrExhu87G3tjidxEq6TL2h\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibrord-kot-otrok-darovan-samostanu/2028-11-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Vilibrord-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281108
DTEND;VALUE=DATE:20281109
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201105T143013Z
LAST-MODIFIED:20241107T113634Z
UID:10003656-1857254400-1857340799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Janez Duns Scot: Marijanski učitelj
DESCRIPTION:Bl. Janez Duns Scot velja za enega najvplivnejših sholastičnih filozofov in teologov\, imenovan s častnim nazivom »pretanjeni učitelj« in »Marijanski učitelj«. Slednje predvsem kot pobožni zagovornik verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju\, ki je bila uradno razglašena šele leta 1854.  \n  \nIz življenja …\nJanezova domovina je Škotska\, rojstni kraj pa Duns\, ki leži ob meji z Anglijo. Rodil se je leta 1265 v premožni kmečki družini\, ki je bila do frančiškanov zelo dobrodelna ob njihovem prihodu na Škotsko. \nS petnajstimi leti je vstopil v red manjših bratov\, kjer je bil gvardijan njegov stric p. Elija Duns\, in postal frančiškan. V duhovnika je bil posvečen leta 1291. \nŠtudiral je v Parizu\, kjer je bil nekaj časa tudi profesor. Še prej je poučeval v Oxfordu in Cambridgeu\, čisto nazadnje pa v Kölnu\, kjer je tudi umrl 8. novembra 1308\, najverjetneje  zaradi pljučnice. \nPokopan je v kölnski minoritski cerkvi. \nZa blaženega je bil razglašen sorazmerno pozno\, in sicer leta 1993 s strani papeža sv. Janeza Pavla II. \n5 poudarkov bl. Janeza Duns Scota:\n\nSpoštuj drugačno mnenje od svojega.\n\nBodi dobre volje.\nBodi dosleden.\nLjubi in moli Božjo mater Marijo.\nNe pozabi na Boga.\n\nPri spoznanju je dajal ljubezni prednost pred razumom. Njegov nauk imenujemo skotizem\, in je bil vedno tekmec dominikanskemu tomizmu. \n  \nMolimo\nOče\, vir vsake modrosti\,\nv blaženem Janezu Duns Skotu\, duhovniku\,\nzagovorniku brezmadežnega spočetja Device Marije\,\nsi nam dal učitelja za življenje in védenje.\nNaj nas njegov zgled razsvetli in njegov nauk pouči\,\nda se bomo zvesto oklenili Kristusa\,\nki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nBl. Janez Duns Scot (v ang.) – 1:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=vlZ7cF3A8gk\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-janez-duns-scot-marijanski-ucitelj/2028-11-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-8.-Bl.-Janez-Duns-Scot1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281109
DTEND;VALUE=DATE:20281110
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201106T091743Z
LAST-MODIFIED:20241107T113904Z
UID:10003661-1857340800-1857427199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu\, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico. \nV Lateranu so papeži prebivali več stoletij\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža. \n  \nO prazniku …\nPo milanskem ediktu leta 313\, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo\, je papež Melkijad prejel lateransko palačo\, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej\, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko\, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato\, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov. \nGradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335)\, in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu\, sedež papežev kot rimskih škofov. \nOd 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike\, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«\, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov\, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom. \nV njej je bilo pet lateranskih koncilov. \nLateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena\, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu. \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik posvetitve lateranske bazilike (v hr.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=A0pIBhJ2wiI\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=y1Wpa_LzIk4\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-posvetitev-lateranske-bazilike/2028-11-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Lateranska-bazilika-zajem-zaslona.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281110
DTEND;VALUE=DATE:20281111
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201106T170724Z
LAST-MODIFIED:20241107T114136Z
UID:10003666-1857427200-1857513599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leon Veliki: Zavetnik glasbenikov\, pevcev
DESCRIPTION:Sv. Leon I. Veliki je cerkveni učitelj in prvi papež v zgodovini\, ki je dobil vzdevek »Veliki«. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 400 v Toskani v Italiji. \nOhranjenih je 96 njegovih govorov (pridig) in 173 pisem\, iz katerih je razvidno\, da se je znal prilagoditi bralcem in poslušalcem ter da je bil zelo izobražen. Bil je poznavalec rimske književnosti in govorništva\, predvsem pa Svetega pisma in teologije. \nLeta 440 je bil izvoljen za papeža. Tedaj je bila Cerkev v težavah: od znotraj so jo razjedali razni krivi nauki\, od zunaj pa napadi barbarskih ljudstev.  \nPapež Leon je takoj na začetku svojega papeževanja poostril prihodnje razumevanje službe rimskih škofov. Poudaril je\, da je prvenstvo rimskega škofovskega sedeža nad vesoljno Cerkvijo božjepravnega izvora in da je papež vodnik enotnosti Cerkve. Zagovarjal je pravilno vero proti zmotnemu nauku dualističnega maniheizma in samoodrešilnega pelagianizma. Leta 451 je na kalcedonskem koncilu s posebnim pismom obsodil monofizitizem\, češ da sta v Kristusu združeni obe naravi: božja in človeška. Ko so koncilski očetje prebrali pismo\, so vzklikali: »To je vera očetov\, to je vera apostolov! Peter je govoril po Leonu«. \nVse kaže\, da je bil tudi dober diplomat\, saj je kar dvakrat rešil Rim pred uničenjem: Hunskega vojskovodja Atila je uspel prepričati\, da je Rimu prizanesel\, prav tako pa tudi vodjo Vandalov Gejzerika\, da je prenehal z ropanjem. \nUmrl je leta 10. novembra leta 461 v Rimu. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot papeža s križem\, evangeljsko knjigo ali zmajem. Slednje zato\, ker je rešil Rim pred Atilo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik glasbenikov\, organistov in pevcev. \n  \nMisel\n\n»Krepost se izkaže šele v preizkušnji\, saj ni boja brez nasprotnika\, zmage ni brez spora.«\n»Nič ni močnejše zoper hudičeve zvijače kot usmiljenje in širokosrčna ljubezen.«\n»Kar je bilo na našem Zveličarju vidno\, je prešlo v zakramente.«\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Leon Veliki\, papež in cerkveni učitelj (v hr.) – 2:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=VlNunhe2ccQ\n\n  \n \n\nSv. Leon Veliki (v ang.) – 3:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leon-veliki-zavetnik-glasbenikov-pevcev/2028-11-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Leon-Veliki-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281111
DTEND;VALUE=DATE:20281112
DTSTAMP:20260608T034943
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10003671-1857513600-1857599999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2028-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281112
DTEND;VALUE=DATE:20281113
DTSTAMP:20260608T034944
CREATED:20201110T095620Z
LAST-MODIFIED:20241107T114713Z
UID:10003676-1857600000-1857686399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jozafat Kunčević: Lovilec duš
DESCRIPTION:Sv. Jozafat Kunčević je  apostol oz. mučenec krščanske edinosti. Rekli so mu tudi “lovilec duš”. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1580 v Ukrajini v pravoslavni družini. Pri krstu so mu dali ime Janez. \nNa lastno željo je že zelo mlad sprejel katoliško vero in postal duhovnik. Trudil se je za edinost z Rimom\, v liturgiji pa ohranil vzhodni obred. Pri dvajsetih letih je vstopil v ukrajinski bazilijanski red in dobil redovno ime Jozafat. Bil je prvi novinec bazilijanske skupnosti v samostanu v Vilni in leta 1614 postal njegov predstojnik. V redovno skupnost je vnesel novo gorečnost. Rad je pomagal ubogim\, s svojim molitvenim življenjem in pridigami je mnoge tako navdušil\, da so mu rekli »lovilec duš«. \nLeta 1618 je bil imenovan za nadškofa v Polocku v Rusiji. \nNasprotniki ekumenskega dela so ga  12. novembra 1623 na vizitacijskem potovanju v Vitebsku v Belorusiji ujeli in barbarsko mučili ter pobili s sekirami in meči. \nNjegove zadnje besede so bile: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete\, sem tukaj.« Njegovo golo truplo so vrgli v reko Dvino. \nVerniki so njegove posmrtne ostanke častno pokopali. Danes počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Jozafata umetniki najpogosteje upodabljajo kot škofa ali bazilijanskega meniha s sekiro ali sekalnim nožem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ekumenistov in ekumenskega gibanja. \n  \nGradiva:\n\nSv. Jozafat (v ang.) – 1:56 min: https://www.gloria.tv/post/Q6D1Vsk7HYFm6p8Z8XGDsT1kJ\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozafat-kuncevic-mucenec-krscanske-edinosti/2028-11-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-12.-Sv.-Jozafat1a.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR