BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281225
DTEND;VALUE=DATE:20281226
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20191216T163833Z
LAST-MODIFIED:20241205T130627Z
UID:10003915-1861315200-1861401599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Anastazija: Včasih med najbolj češčenimi svetnicami
DESCRIPTION:Sv. Anastazija je bila od zgodnjega srednjega veka med najbolj češčenimi svetnicami\, zato ne preseneča\, da goduje na sam božič.  \nNjeno ime izhaja iz grške besede anastasis\, kar pomeni »vstajenje«. \n  \nIz življenja …\nSv. Anastazija se je rodila Rimu v bogati družini. Oče je bil pogan\, mati pa kristjanka\, po izročilu naj bi bila to sv. Fausta. Ta jo je vzgajala v krščanski veri. Anastazija se je morala proti svoji volji poročili z nekim grobijanom\, ki jo je mučil in zapiral. Moč za premagovanje preizkušenj v zakonu je našla pri svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra)\, ki jo je v pismih spodbujal in ji dajal nasvete. Ko ji je mož umrl\, je zgodaj ovdovela Anastazija posvečala posebno skrb preganjanim kristjanom\, zlasti zaprtim po ječah. Z denarjem\, ki ga je podedovala\, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za njihovo duhovno in telesno oskrbo. \nKo so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizogona\, ga je\, žal\, spremljala do morišča. Tam so prijeli tudi njo in jo pripeljali v Sirmijo\, to je v današnji Sremski Mitrovici v Srbiji\, kjer so jo vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju\, ki ga je prestajala brez besed\, so jo obsodili na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo\, a se ladja ni potopila. Na koncu so jo sežgali na grmadi. To je bilo okoli leta 304. \n  \nUpodabljanje \nSv. Anastazijo upodabljajo kot ženo s palmo\, križem\, mečem\, škarjami in posodo z oljem za maziljenje. Pogosto upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt – privezano na steber na grmadi. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica mučencev\, tkalcev\, vdov\, eksorcistov; proti glavobolom in pljučnim boleznim. \n\nCerkve v Sloveniji \n\nSv. Anastaziji je posvečena podružnična cerkev v župniji Brestovica\, v kraju Gornja Brestovica pri Komnu (v koprski škofiji). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Anastazije – 26:13 min (v srb.-hrv.)\n\n  \nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nPraznik Jezusovega rojstva\, Božič\nMihael Nakašima\, redovni brat\, mučenec\nPeter Častitljivi\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anastazija-vstajenka/2028-12-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-25-sv.-Anastazija-film1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281226
DTEND;VALUE=DATE:20281227
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20201217T090449Z
LAST-MODIFIED:20241205T130958Z
UID:10003920-1861401600-1861487999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Štefan: Prvi mučenec
DESCRIPTION:Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana\, prvega krščanskega mučenca.  \nZ njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini\, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo\, a ne molčijo\, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah. \nSv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik\, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili\, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj\, soli in vode. \n  \nIz življenja …\nSv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo\, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov\, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti\, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«\, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). \nŽal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom\, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl\, je Boga še prosil\, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan\, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu. \nZ njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla\, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je\, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere\, da bi dokončal Štefanovo delo. \n  \nZavetnik \nSv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov\, zidarjev\, tesarjev\, sodarjev\, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom\, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. \n  \nUpodabljanje\nŠtefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico\, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja. \n  \nMolimo \nVsemogočni Bog\,  \nsv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.  \nPomagaj nam\,  \nda ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.  \nAmen.\n \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nMučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih\, 22 podružničnih) in 3 kapele. \n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\n\n\n\n2.\nGomilsko (CE)\n\n\n\n3.\nLevpa (KP)\n\n\n\n4.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\n\n\n\n5.\nLog pod Mangartom (KP)\n\n\n\n6.\nPostojna (KP)\n\n\n\n7.\nSemič (NM)\n\n\n\n8.\nSolkan (KP)\n\n\n\n9.\nSora (LJ)\n\n\n\n10.\nSpodnja Polskava (MB)\n\n\n\n11.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE)\n\n\n\n12.\nVipava (KP)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nTomažja vas (pokopališka)\n\n\n2.\nBohinjska Bela (LJ)\nKupljenik\n\n\n3.\nBorovnica (LJ)\nPokojišče\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nŠtefanja Gora\n\n\n5.\nDol pri Hrastniku (CE)\nTurje (pokopališka)\n\n\n6.\nFara pri Kočevju (NM)\nKlanec (pokopališka)\n\n\n7.\nGrahovo (LJ)\nLipsenj (pokopališka)\n\n\n8.\nIlirska Bistrica (KP)\nHarije\n\n\n9.\nKrka (NM)\nSušica\n\n\n10.\nKrkavče (KP)\nKrkavče (pokopališka)\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nNemška vas\n\n\n12.\nMoravče (LJ)\nZgornje Koseze\n\n\n13.\nMuta (MB)\nGortina\n\n\n14.\nPredloka (KP)\nZanigrad\n\n\n15.\nPredoslje (LJ)\nSuha\n\n\n16.\nSevnica   (CE)\nVranje\n\n\n17.\nSlivje (KP)\nKovčice – Orehek\n\n\n18.\nŠmarjeta (NM)\nŠmarješke Toplice\n\n\n19.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nSmrjene\n\n\n20.\nTrebnje (NM)\nŠtefan\n\n\n21.\nVodice (LJ)\nUtnik\n\n\n22.\nZasip (LJ)\nBlejska Dobrava (pokopališka)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nGornji Lakoš (pokopališka)\n\n\n2.\nPiran (KP)\nPiran\n\n\n3.\nStara Cerkev (NM)\nKoblarji\n\n\n\n\n  \nDruga gradiva:\n \n\nNa Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Zenon\, tkalec\, škof\nsv. Vincencija Marija López Vicuna\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/2028-12-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-26.-sv.-Štefan2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281227
DTEND;VALUE=DATE:20281228
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20201217T103257Z
LAST-MODIFIED:20241206T124000Z
UID:10003925-1861488000-1861574399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Evangelist: Zavetnik prijateljstva
DESCRIPTION:Janez Evangelist je bil najmlajši med apostoli in učenec\, ki ga je Jezus ljubil. Edini od apostolov je svojega Učitelja spremljal tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil Marijo za mater.  \nNapisal je svetopisemske knjige: Janezov evangelij\, tri pisma in Razodetje. \n  \nIz življenja …\nApostol Janez prihaja iz ribiške družine v Betsaidi (v današnji Siriji). Najprej je bil učenec sv. Janeza Krstnika\, potem pa se je skupaj s svojim bratom sv. Jakobom (Starejšim) med prvimi pridružil Jezusu\, ko ju je ta poklical. Janez je bil v zboru dvanajsterih apostolov najmlajši in je užival bolj častno mesto. Kako to? \nJanez je bil učenec\, ki ga je Jezus ljubil\, kar pa ne pomeni\, da Jezus drugih ni ljubil. Kajti Jezus je ljubil vse! Gre le za to\, da se je Janez zavedal te ljubezni bolj\, kot drugi. Gre za odnos med tistim\, ki ljubi\, in tistim\, ki ljubezen sprejema. Ta je bila pri Janezu in Jezusu izredna! \n \nApostol Janez je bil skupaj s sv. Petrom in bratom Jakobom priča Jezusovega spremenjenja\, pri zadnji večerji je slonel na Jezusovih prsih kot »učenec\, ki ga je Jezus ljubil«. Edini od apostolov je spremljal Gospoda tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil celo Marijo za mater. Bil je priča praznega Jezusovega groba. Prvi je prepoznal vstalega Jezusa\, ko se je ta prikazal apostolom med lovljenjem rib. Po Jezusovem vnebohodu je imel v apostolskem zboru veliko veljavo – najbrž tudi zato\, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Ta je z njim živela vse do smrti. \nSprva je deloval skupaj s Petrom v Jeruzalemu in Samariji\, potem pa se je odpravil v Efez\, dokler ga ni cesar Domicijan izgnal na otoček Patmos v Egejskem morju\, kjer je napisal Razodetje. Po smrti cesarja se je vrnil v Efez\, kjer je vodil krščansko občino in napisal svoj evangelij\, katerega simbol je v ikonografiji orel\, ter tri pisma\, v katerih močno poudarja ljubezen. Janez je dočakal visoko starost. Umrl okoli leta 100 v Efezu v današnji Turčiji. \n  \n  \nMiniatura sv. Janeza\, The Grandes Heures of Anne of Brittany (1503-8)\, Jean Bourdichon\n\nLegenda\nPoganski duhovnik je Janezu ponudil kelih zastrupljene pijače\, češ da bo sprejel vero v Boga le\, če to izpije in ne umrje. Janez je vzel kelih\, ga blagoslovil z znamenjem križa in strup je izšel iz posode v obliki kače. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki Janeza Evangelista upodabljajo kot mladega moža s kelihom s kačo\, pisalnim peresom\, knjigo in orlom. Pogosto ga upodabljajo skupaj z apostoli\, zlasti pri zadnji večerji ter pod križem skupaj z Marijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik prijateljstva; teologov\, pisateljev\, knjigarnarjev\, tiskarjev\, knjigovezov\, notarjev\, kiparjev\, slikarjev\, steklarjev\, izdelovalcev ogledal\, graverjev\, viničarjev\, sedlarjev\, mesarjev; je priprošnjik proti zastrupitvam\, opeklinam\, bolečinam v nogah in božjasti\, proti toči in za dobro žetev. \n  \n \nMolimo \nGospod\, odpri mi ušesa!  \nKakor evangelist sveti Janez\, polagam sedaj glavo na Tvoje prsi.  \nV meni sedaj utihnejo vse velike misli o tem\, kakšen si.  \nVerjamem\, da si tu in želim biti s Teboj.  \nTukaj in zdaj se stikata zemlja in nebo.  \nŽelim slišati utrip Tvojega srca.  \nVem\, da me ljubiš.  \nVem\, da sem učenec\, ki ga ti ljubiš.  \nSveti Janez – prosi za nas! \n\n\nCerkve v Sloveniji \nEvangelistu Janezu je v Sloveniji posvečenih 15 cerkva (7 župnijskih in 8 podružničnih). \n  \n  \n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene Janezu Evangelistu:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDravograd (MB)\n\n\n\n2.\nKrško (NM)\n\n\n\n3.\nNovo mesto – Sv. Janez (NM)\n\n\n\n4.\nReteče (LJ)\n\n\n\n5.\nRoče (KP)\n\n\n\n6.\nSinji vrh (NM)\n\n\n\n7.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nČrnomelj (NM)\nDobliče (pokopališka)\n\n\n2.\nGornji Logatec (LJ)\nGorenja vas (pokopališka)\n\n\n3.\nHrušica (KP)\nJavorje\n\n\n4.\nPedloka (KP)\nDol\n\n\n5.\nPregarje (KP)\nTatre (pokopališka)\n\n\n6.\nSvibno (LJ)\nPočakovo\n\n\n7.\nUstje (KP)\nUstrje\n\n\n8.\nŽužemberk (NM)\nMačkovec\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nOtok Patmos\, kamor je bil Janez izgnan (ob sliki in glasbi) – 3:12 min\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Janeza Evangelista – ob slikanicah (v ang.) – 2:51 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nFabiola\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/janez-evangelist-zavetnik-prijateljstva/2028-12-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-27.-Janez-Evangelist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281228
DTEND;VALUE=DATE:20281229
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20201217T111936Z
LAST-MODIFIED:20241223T105925Z
UID:10004074-1861574400-1861660799@portal.pridi.com
SUMMARY:Nedolžni otročiči: Temna stran božiča
DESCRIPTION:Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju\, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa.  \nNedolžni otročiči so temna stran božiča\, v senci veselja. Še preden so spregovorili\, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.  \nKajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve\, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj\, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj\, predvidevajo\, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih. \n  \nSveto pismo poroča\, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju\, Mesiji\, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod\, ki sam ni bil Jud\, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova\, ženo in brata\, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil\, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem\, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel\, da jih ne bo\, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dvoletne in mlajše\, misleč\, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«. \n \nBetlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi: \n“Za Kristusa umrli so\,  \nnedolžni so prišli v nebo.  \nZdaj v slavi se radujejo\,  \nmed angeli prepevajo …”  \n\nGiotto\, pomor nedolžnih otrok\, freska v Scrovegni Chapel\, Padova\, Italija\, 1303-1305\n\n»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla\, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1\,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530) \n\nUpodobitve\nPomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv. \n  \nZavetniki\nNedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok. \nPo novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej\, kot je bilo izračunano v srednjem veku. \n  \nObičaji\nS praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci\, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati\, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle\, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat\, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci\, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale. \n  \nMolimo\nNebeški Oče\,  \nnedolžni otroci ne niso proslavili z besedo\,  \nampak s smrtjo.  \nNaj vero\, ki jo izpovedujemo\,  \nizpričujemo z zglednim življenjem. Amen. \n\nV osebni premislek\nV človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom\, med dobrim in zlom\, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …\n \n\nGradiva:\n\nTEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGašper del Bufalo\, misijonar\nKatarina Volpicelli\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2028-12-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-28-Nedolžni-otročiči1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281229
DTEND;VALUE=DATE:20281230
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20201228T104829Z
LAST-MODIFIED:20241223T115044Z
UID:10004084-1861660800-1861747199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Becket: Že 3 leta po smrti razglašen za svetnika
DESCRIPTION:Sveti Tomaž Becket je bil nadškof škofije v Canterburyju in mučenec. Že tri leta po smrti je bil uradno razglašen za svetnika. Kmalu po njegovi smrti so v Angliji romanja na njegov grob postala tako množična kot romanja na Jakobov grob v Santiago de Compostela. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1118 v Londonu. Pravo je študiral na različnih šolah. Postal je arhidiakon v Oxfordu\, Parizu\, Bologni in Canterburyju. Leta 1155 je postal kancler mladega angleškega kralja Henrika II. in s tem zelo vpliven človek v Angliji. Tomaž je bil kralju vseskozi naklonjen\, tudi na škodo Cerkve. Kralj je želel svojega prijatelja in sodelavca povišati. Tako je Tomaž postal leta 1162 canterburyjski škof. Tomaž je kralja obvestil: »Naše dosedanje veliko prijateljstvo se bo spremenilo v veliko sovraštvo. Vem\, da boste od mene kot nadškofa zahtevali tudi tisto\, česar v imenu vesti ne bom mogel storiti. Že doslej ste si prisvojili številne cerkvene pravice.« To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju\, zaradi česar je moral za šest let v izgnanstvo v Francijo. \nPo njegovi vrnitvi je sicer prišlo do formalne sprave\, a kraljevi možje so ga 29. decembra 1170 v stolnici ubili z mečem. \nPapež Aleksander III. je sv. Tomaža Becketa razglasil za svetnika že tri leta po smrti. In kralj Henrik II. se je mu je moral pokloniti. \n  \nZavetnik\nSveti Tomaž Becket je zavetnik klerikov. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot nadškofa s palijem in knjigo\, palmo mučeništva\, mečem\, modelom cerkve\, škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Tomaž Becket (v ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=hbtP6JttnyI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-becket-mnozicna-romanja-na-njegov-grob/2028-12-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-tomaz-becket-27.12..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281230
DTEND;VALUE=DATE:20281231
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20191223T172259Z
LAST-MODIFIED:20241223T115232Z
UID:10004089-1861747200-1861833599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Feliks: Papež s knjigo v roki\, umrl kot mučenec
DESCRIPTION:Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix\, ki pomeni »ploden\, rodoviten; uspešen\, srečen«. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks se je rodil okoli leta 210. Kot papež je je Katoliško Cerkev vodil dobrih pet let (269–274). Na antiohijskem koncilu je obsodil krivo vero škofa Pavla iz Samosate\, ki je že nekaj let povzročala izgrede v Cerkvi. Širil je nauk\, da je v Bogu le ena oseba\, in sicer Oče. Sin in Sveti Duh potemtakem nista istega božanstva (bistva) z Očetom. \nPapež Feliks je zaslužen tudi za to\, da se obhaja tradicionalne letne spominske maše na grobovih mučencev; da vsak daritveni oltar vsebuje relikvije svetih mučencev. Prav tako mu pripisujejo odlok za posvetitve cerkva\, to da se cerkve pred uporabo posveti. \nZelo se je zavzemal za trpeče kristjane med preganjanjem\, ki je izbruhnilo za časa cesarja Avrelijana. \nNi znano\, ali je tudi sam umrl mučeniške smrti\, toda zaradi svoje zavzetosti za preganjane kristjane pogosto velja za mučenca. Umrl 30. decembra leta 274 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Feliksa umetniki upodabljajo kot papež s knjigo v roki. \n\nFoto: Zgornja slika sv. Feliksa je iz knjige »Illustrierte Heiligen-Legende für Schule und Haus« (1890)\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-srecko/2028-12-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-30.-sv.-feliks-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20281231
DTEND;VALUE=DATE:20290101
DTSTAMP:20260608T054114
CREATED:20191221T151216Z
LAST-MODIFIED:20241223T114859Z
UID:10004079-1861833600-1861919999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Silvester: Za srečno novo leto!
DESCRIPTION:»Silvestrovo« je dobilo ime po svetniku\, ki se ga spominjamo zadnji dan koledarskega leta. \n \nZadnji dan v letu je tudi drugi sveti večer\, ko blagoslovimo dom s kajenjem\, kropljenjem in molitvijo ob jaslicah\, nato pa veselo praznujemo novo leto v družinskem krogu. \n\nKdo je bil sv. Silvester?\nSv. Silvester je bil papež. Rodil se je v 3. stoletju v Rimu\, umrl pa 31. decembra leta 335\, prav tako v Rimu. \nKot papež je doživel konec preganjanja Cerkve v rimskem cesarstvu. Za papeža je bil izvoljen le eno leto pred Milanskim edikotom (313)\, s katerim je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in enakopravnost z drugimi verami. Cerkev je tako pod papežem Silvestrom lahko začela graditi bazilike in templje za bogoslužje. Veliko sta jih dala postaviti sam cesar Konstantin in njegova mati Helena. Papež Silvester si je prizadeval tudi za enotnost znotraj Cerkve\, saj so se pojavila nekatera krivoverstva (donatisti\, arianci). Leta 325 je na koncilu v Niceji v Mali Aziji (v današnji Turčiji) obsodil Arijevo krivo vero\, ki je zanikala večnost Logosa\, in Jezusa obravnavala kot običajnega človeka\, in ne kot Božjega Sina. Koncilski udeleženci so oblikovali nicejsko veroizpoved\, v kateri izpovedujemo\, da je Sin »istega bistva« kakor Oče\, da je Bog od Boga. \nSilvester je Cerkev vodil dobri dve desetletji. Spomin nanj so obhajali že leto po njegovi smrti\, in je eden izmed prvih svetnikov iz vrst nemučencev. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro\, knjigo in angeli. Pogosto ga upodabljajo skupaj s cesarjem Konstantinom\, včasih tudi s cesarico Heleno. \n\nZavetnik \nSv. Silvester je zavetnik za »srečno novo leto«; za dobro letino krmilnih rastlin\, domačih živali; zoper gobavost (Papež Silvester naj bi namreč cesarja Konstantina Velikega krstil in ga s tem ozdravil gobavosti.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Silvestru sta pri nas posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska v Šempasu\, podružnična pa v župniji Opatje Selo\, v kraju Nova vas. Obe sta na teritoriju koprske škofije. \n  \n\nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nSveti večer\nAlojzij Evlogij (Luis Eulogio) Vidaurrázaga Gónzalez\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\nJanez Frančišek Regis\, redovnik\, duhovnik\, ljudski misijonar\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-silvester-srecno-novo-leto/2028-12-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-31.-Sv.-Silvester2.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR