Papež Frančišek: preko podobe semena o Božjem kraljestvu o drži zaupljivega pričakovanja

Objavljeno: 17. 06. 2024

|

Kategorije: Novice iz Vatikana

Papež Frančišek: preko <em>podobe semena o Božjem kraljestvu</em> o <strong>drži zaupljivega pričakovanja</strong>
»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes nam evangelij bogoslužja spregovori preko podobe semena o Božjem kraljestvu (prim. Mr 4,26-34).« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na 11. nedeljo med letom.

Jezus večkrat uporabi to prispodobo (prim. Mt 13,1-23; Mr 4,1-20; Lc 8,4-15), danes pa tako, da nas povabi še zlasti k premišljevanju o pomembni drži povezani s podobo semena. Drža je: zaupljivo pričakovanje.

Dejansko med setvijo, četudi kmet poseje odlično in obilno seme in četudi dobro pripravi teren, rastline ne poženejo takoj. Potreben je čas in potrebna je potrpežljivost. Zato je pomembno, da potem ko je posejal, zna zaupljivo čakati in s tem omogočiti, da se semena ob pravem času odprejo in se poganjki pojavijo na zemlji in začnejo rasti ter postanejo dovolj močni, da na koncu zagotavljajo bogato žetev (prim. vv. 28-29). Pod zemljo se že dogaja čudež (prim. v. 27), poteka velikanski a neviden razvoj, a je zato potrebna potrpežljivost in je med tem potrebno skrbeti za grudo, jo zalivati in čistiti, kljub temu, da se na površju zdi, da se nič ne dogaja.

Tudi z Božjim kraljestvom je tako. Gospod je dal v nas semena svoje Besede in svoje milosti, dobra in obilna semena in potem ne da bi nas prenehal spremljati, potrpežljivo čaka. Gospod še naprej skrbi za nas z očetovskim zaupanjem, a nam da čas. Gospod je potrpežljiv. Da nam čas, da se semena odprejo, rastejo in se razvijajo do trenutka, ko začnejo prinašati sadove dobrih del. To je zato, ker hoče, da se na njegovi njivi nič ne izgubi, da vse dozori. Hoče, da bi tudi mi lahko rastli kot klasje, ki je polno zrnja.

Vendar ne samo to. Ko tako dela, nam Gospod da zgled. Uči tudi nas, da naj z zaupanjem sejemo evangelij tam kjer smo, ter zatem čakamo, da posejano seme začne rasti in prinese sadove tako v nas kot v drugih, ne da bi pri tem izgubili pogum in ne da bi se med seboj prenehali podpirati tudi tam, kjer se nam ne glede na napore zdi, da ne vidimo neposrednih rezultatov. Pogosto se namreč tudi med nami, četudi se ne vidi, čudež že dogaja in bo ob svojem času prinesel obilne sadove.

Zato se lahko vprašamo: pustim, da se seje v meni, Božja beseda; sejem z zaupanjem Božjo besedo v okolju, v katerem živim? Sem med čakanjem potrpežljiv, ali pa mi vzame pogum, ker takoj ne vidim rezultatov? Znam vse mirno izročiti Gospodu, četudi storim vse kar morem pri oznanjevanju evangelija?

Devica Marija, ki je sprejela in pustila rasti v sebi seme Besede, naj nam pomaga, da bomo velikodušni in zaupljivi sejalci evangelija.


vir: Vatican News

foto: Vatican Media

obj.: Neža Novak

Povej naprej.