Sveti oče pri katehezi: Da ne bi osiromašili molitve, molimo s psalmi
Svetopisemski odlomek: Kol 3,16-17
[Bratje,] Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.
Kateheza: Sveti Duh uči Nevesto moliti. Psalmi, simfonija molitve v Svetem pismu
Dragi bratje in sestre, dober dan!
V pripravah na prihajajoči jubilej sem povabil, naj leto 2024 posvetimo »veliki “simfoniji” molitve«. Z današnjo katehezo želim spomniti, da Cerkev že ima simfonijo molitve, katere skladatelj je Sveti Duh, in to je Knjiga psalmov.
Kot v vsaki simfoniji so tudi v njej različni »deli«, to je različne vrste molitve: hvalnica, zahvala, prošnja, žalostinka, pripoved, modrostno razmišljanje in druge, tako v osebni obliki kot v zborovski obliki celotnega ljudstva. To so pesmi, ki jih je Duh sam položil na usta Neveste, svoje Cerkve. Vse svetopisemske knjige, kot sem povedal prejšnjič, so navdihnjene od Svetega Duha, a Knjiga psalmov je takšna tudi v smislu, da je pesniško navdihnjena.
V Novi zavezi imajo psalmi privilegirano mesto. Dejansko so obstajale in še vedno obstajajo izdaje, ki vsebujejo Novo zavezo in psalme skupaj. Vseh psalmov in vsakega psalma v celoti si kristjani in še manj sodobni človek ne morejo prisvojiti in ponotranjiti. Včasih odražajo zgodovinsko situacijo in versko miselnost, ki nam nista več lastni. To ne pomeni, da niso navdihnjeni, ampak da so v nekaterih pogledih povezani s časom in začasno stopnjo razodetja, kot to velja tudi za večino takratne pravne ureditve.
Psalme se nam najbolj priporoča zato, ker so bili molitev Jezusa, Marije, apostolov in vseh krščanskih generacij pred nami. Ko jih molimo, jih Bog posluša s tisto veličastno »orkestracijo«, ki je občestvo svetih. V Pismu Hebrejcem Jezus prihaja na svet z vrstico psalma v srcu: »Glej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo« (prim. Heb 10,7; Ps 40,9); po Lukovem evangeliju pa zapušča svet z drugo vrstico na ustnicah: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46; prim. Ps 31,6).
Uporabi psalmov v Novi zavezi so sledili tudi cerkveni očetje in vsa Cerkev, ki jih je vključila v obhajanje maše in v brevir. »Celotno Sveto pismo diha Božjo dobroto,« pravi sveti Ambrož, »še posebej pa knjiga psalmov.«
Vendar pa ne moremo živeti samo od dediščine preteklosti: psalmi morajo postati naša molitev. Zapisano je, da moramo v določenem smislu mi sami postati »avtorji« psalmov, jih narediti za svoje in z njimi moliti. Če najdemo psalme ali samo nekaj vrstic, ki nagovarjajo naše srce, je dobro, da si jih ponavljamo in molimo čez dan. Psalmi so molitve »za vse čase«: ni razpoloženja ali potrebe, ki v njih ne bi našla najboljših besed in jih spremenila v molitev. Za razliko od vseh drugih molitev psalmi s ponavljanjem ne izgubijo svoje učinkovitosti, nasprotno, povečajo jo. Zakaj? Ker jih je navdihnil Bog in vsakič, ko jih beremo z vero, »dihajo« Boga.
Če se počutimo obremenjeni zaradi obžalovanja in krivde, lahko z Davidom ponavljamo: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!« (Ps 51,3). Če želimo izraziti močno osebno vez z Bogom, recimo: »O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode« (Ps 63,2). Ni slučajno, da je bogoslužje ta psalm vključilo v hvalnice ob nedeljah in slovesnostih. In če nas preplavita strah in tesnoba, nam pomagajo te čudovite besede: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita« (Ps 23,1.4).
Psalmi nam pomagajo, da svoje molitve ne osiromašimo, s tem da bi jo omejili le na prošnje in nenehno ponavljanje »daj mi, daj nam«. Učimo se iz očenaša, v katerem pred prošnjo za »vsakdanji kruh« pravimo: »Posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja.« Psalmi nam pomagajo, da se odpremo za molitev, ki je nekoliko manj osredotočena na nas: molitev slavljenja, blagoslavljanja, zahvaljevanja; pomagajo nam tudi, da postanemo glas vsega stvarstva in ga vključimo v svojo hvalnico.
Bratje in sestre, naj nam Sveti Duh, ki je Cerkvi Nevesti dal besede za molitev k njenemu božanskemu Ženinu, pomaga, da bodo odmevale v današnji Cerkvi in da bo to leto priprave na jubilej postalo simfonija molitve.
vir: Vatican News
foto: Vatican Media
obj.: Neža Novak
Povej naprej.
Oglejte si še
