Tujec sem bil …

Vprašanje sprejemanja tujcev je del našega vsakdana, pa če nam je to všeč ali ne. V dobi prenasičenosti z informacijami se nam zgodi, da smo te teme že malo naveličani in raje ne razmišljamo o njej. Pa vendar. Ali se kdaj vprašamo, kako se počuti človek, ki zapusti svoj dom in državo? Današnjega govorca ob misli na to, da so ga kot tujca sprejeli, prevzema občutek hvaležnosti.

Verjetno pa se marsikateri tujec ne počuti tako. Verjetno se počuti izgubljeno, zapuščeno, osamljeno, zavrženo in nesprejeto. Trudimo se, da se nihče ne bo ob srečanju z nami počutil tako. Ravnajmo po Jezusovi zapovedi, ki nam jo daje v današnjem evangeliju: “Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih” (Mt 5,44-45). Velikodušno in nesebično sprejmimo ljudi, ki so potrebni naše pomoči, saj tako vedno sprejmemo v svoje srce Jezusa.

Izzivi:

• Danes se postavi v kožo tujca in pomisli, kako se počuti, ko se odloči zapustiti dom in odide v svet.
• Potrudi se, da danes vsakega človeka, ki ga srečaš, sprejmeš z nasmehom na obrazu in toplo besedo.
• Zmoli desetko za vse tujce, ki niso bili lepo sprejeti, da bi v veri našli upanje v boljšo prihodnost.

Obilo blagoslova!
Ekipa #deliJezusa