Marijino sporočilo v Fatimi

„O, Jezus, odpusti nam naše grehe,
obvaruj nas peklenskega ognja
in privedi v nebesa vse duše,
posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.“

Sam sem se s to molitvijo prvič srečal v zgodnjih otroških letih, ko smo doma v večerno molitev začeli vključevati desetko rožnega venca. Verjamem, da nam je vsem zelo domača, saj med slovenskimi katoličani rožni venec na srečo še ni ravno redkost. Verjetno bi kdo mislil, da so to kratko molitev v rožni venec vstavljali že naši predniki 100 in več let nazaj. Vendar bi se s tem pošteno zmotil. No, pravzaprav bo ravno letos 100 let, odkar je ta molitev nastala. Trinajstega julija (13. 7.) 1917 je namreč Marija pri enem svojih prikazovanj v Fatimi vidcem naročila, naj pri rožnem vencu po vsaki „Slava Očetu“ dodajo še to molitev k Jezusu.

Marija se je v Fatimi, vasici v osrčju Portugalske, prikazovala od maja do oktobra 1917, in sicer vsakič 13. v mesecu. Če torej pogledamo na koledar, ugotovimo, da bo prav jutri 100. obletnica prvega Marijinega prikazanja! Primerno je, da ob tej priložnosti osvežimo in poglobimo poznavanje fatimskih dogodkov, predvsem pa da znova slišimo Marijino sporočilo svetu.

Devica Marija se je prikazovala trem pastirčkom. To sta bila brat in sestra Frančišek (9 let) in Hijacinta (7 let) Marto ter njuna sestrična Lucija dos Santos (10 let). Vse se je v resnici začelo že leta 1916, ko se jim je trikrat prikazal angel, ki jih je spodbujal k molitvi in žrtvovanju za spreobrnjenje grešnikov in mir na svetu. Naslednje leto pa se jim je šestkrat prikazala sama Marija. Vsakič znova jih spodbudila, naj spet pridejo na isti kraj čez en mesec, prosila jih je za molitev in žrtve ter jim predajala svoje sporočilo. Obljubila je čudež pri zadnjem prikazanju, da bi ljudje verjeli njihovemu pripovedovanju. In res je 13. 10. 1917 sedemdeset tisoč glava množica, pa tudi posamezniki kilometre daleč, videla vrtenje sonca, ki je obsipavalo zemljo z mnogobarvnimi žarki. Izpostaviti velja, da se je vse dogajalo v času prve svetovne vojne in v obdobju, ko sta (od 16. 4. do 7. 11.) Lenin in Trocky v Rusiji pripravljala revolucijo. To je bil torej čas nasilja, nemirov, oddaljevanja od Boga in širjenja ateizma. Marija pa je v ta ranjeni svet prinesla sporočilo upanja.

Marija je razložila, da človeštvo nadse kliče gorje, s tem ko žali Boga in se odvrača od Njega. Kot rešitev, ki lahko zadrži zlo, pa je pastirčkom predložila molitev rožnega venca, pokoro in pobožnost do njenega Brezmadežnega Srca. Neprestano jih je prosila, naj molijo in delajo pokoro za grešnike, ki se jih toliko pogubi. Pri enem od prikazanj jim je celo pokazala pekel, kar jih je navdalo z veliko grozo. Ta dogodek je poznan kot „prva fatimska skrivnost“. „Druga skrivnost“ je bila napoved konca prve svetovne vojne ter napoved nove vojne v času papeža Pija XI, če bodo ljudje še naprej žalili Boga in se Rusija ne bo spreobrnila. Kot sredstvo za izprositev miru in spreobrnjenja je naročila, naj razširijo pobožnost prvih sobot, ki jo je dokončno predstavila Luciji 10. 12. 1925. Prosila je, naj jo ljudje tolažijo ob vseh žalitvah, ki jih prejema. Pet zaporednih prvih sobot naj bi z namenom zadoščevanja opravili sveto spoved (to lahko že prej), prejeli sveto obhajilo, molili en del rožnega venca in ji četrt ure delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca. Marija je obljubila, da bo tistemu, ki se na ta klic odzove, ob smrtni uri pomagala z milostmi, ki so potrebne za zveličanje. Izgleda, da naročilo ni bilo povsem izpolnjeno, saj je sledila druga svetovna vojna, komunizem se je razširil po svetu, prišlo je preganjanje Cerkve in papeža. Toda Marija je napovedala: „Končno bo moje Brezmadežno Srca slavilo zmago! Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svetu bo dana doba miru.“

Medtem ko sta bili prvi dve skrivnosti razriti že v 40. letih 20. stoletja, je „tretja skrivnost“ v javnost pa je prišla šele 26. 6. 2000, zapisala pa jo je Lucija že leta 1944. Šlo je za videnje škofa v belem (papeža), ki je na neki gori skupaj z drugimi škofi, duhovniki, redovniki in laiki prestal mučeništvo, angela pa sta shranila njihovo kri. Janez Pavel II. je v tem videl atentat, ki ga je doživel prav na 64. obletnico prvega prikazanja, 13. 5. 1981, in ga je po molitvah vernikov in priprošnji fatimske Gospe tudi preživel.

Marija je pri zadnjem, oktobrskem, prikazanju, rekla: „Gospa svetega rožnega venca sem. Želim, da mi na tem mestu postavijo kapelo v čast. Molite vsak dan sveti rožni venec in delajte pokoro za svoje grehe. Treba je, da se ljudje poboljšajo! Da prosijo za odpuščanje svojih grehov! Naj ne žalijo več Jezusa, ker je že vse preveč žaljen.“

Marijina sporočila in njene prošnje so aktualne tudi danes. Po svetu vladajo napetosti, po mnogih krajih divjajo vojne, rastejo teroristične grožnje, Evropa se sooča s priseljenci, vera se (predvsem v Evropi) izgublja … V vsem tem je še kako pomembno, da Marijo vzamemo zares. Premalo je, da zgolj slovesno obhajamo vsakoletni godovni dan Fatimske Matere Božje ali da romamo v Fatimo. Stoletnica njenih prikazovanj je kot nalašč, da se znova z večjo gorečnostjo zatečemo k molitvi rožnega venca, da se zavestno odločimo in opravimo pobožnost petih prvih sobot in da začnemo z odpovedmi, žrtvami ter voljnim prenašanjem težav in trpljenja delati pokoro za lastne grehe in grehe Bogu odtujenega sveta. Sama Marija obljublja, da je to pot, ki bo grešnike rešila pred pogubljenjem in svetu prinesla mir.

 

Blaž Zorko
Preberite več o avtorju