Nedelja, 8. december: Brezmadežna

Današnji praznik Brezmadežne nas vabi k opazovanju Marije, ki je bila edina od spočetja obvarovana izvirnega greha. Četudi je živela v svetu, zaznamovanem z grehom, se je ta ni dotaknil. Marija je naša sestra v trpljenju, vendar pa ne v zlu in grehu. Zlo je bilo v njej poraženo še preden se je je dotaknilo, kajti Bog jo je napolnil z milostjo. Brezmadežno spočetje pomeni, da je Marija bila prva rešena s strani brezkončnega Očetovega usmiljenja; je prvencev zveličanja, ki ga Bog hoče po Kristusu podeliti vsakemu človeku. Zato je Brezmadežna postala veličastna podoba božjega usmiljenja, ki je premagalo greh. Mi, danes, želimo gledati to podobo z zaupno ljubeznijo in jo motriti v vsem njenem sijaju ter jo posnemati v veri.

Z brezmadežnim Marijinim spočetjem smo povabljeni, da prepoznamo svitanje novega sveta, preoblikovanega z zveličavnim delom Očeta in Sina in Svetega Duha. Svit novega stvarjenja je uresničilo Božje usmiljenje. Zato je Devica Marija mati novega človeštva. Je mati ponovno ustvarjenega sveta.

Praznovanje današnjega praznika pomeni dvoje. Najprej: v polnosti sprejeti Boga in njegovo usmiljeno milost v svoje življenje; zatem pa: z evangeljsko hojo postati oblikovalci usmiljenja. Praznik Brezmadežne torej postane praznik vseh nas, če nam s svojimi vsakdanjimi ‘da-ji’ uspe premagati naš egoizem in razveseliti življenje naših bratov, jim dati upanje, osušiti solze, povrniti radosti.

Po Marijinem zgledu smo poklicani postati prinašalci Kristusa in priče njegove ljubezni, s tem ko gledamo predvsem na tiste, ki so v Jezusovih očeh privilegirani. To so tisti, ki nam jih je On sam pokazal: ‘Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni’ (Mt 25,35-36).

Današnji praznik Brezmadežnega spočetja nam prinaša posebno sporočilo. Spominja nas, da je v našem življenju vse dar, vse je usmiljenje. Sveta Devica, prvenec rešenih, vzor Cerkve, sveta in brezmadežna nevesta, ljubljena od Gospoda, pomagaj nam vedno bolj odkrivati božje usmiljenje, ki je značilno za kristjana. Ni mogoče razumeti kristjana, ki ni usmiljen, kakor tudi Boga ne moremo razumeti brez usmiljenja. Usmiljenje je namreč beseda, ki povzema evangelij. Je temeljna poteza Kristusovega obličja, tistega obličja, ki ga prepoznavamo v različnih vidikih njegovega bivanja: ko se srečuje z vsemi, ko ozdravlja bolnike, ko sedi za mizo z grešniki, predvsem pa, ko pribit na križ odpušča. Tu vidimo obličje božjega usmiljenja.

Ne bojmo se! Pustimo se objeti usmiljenju Boga, ki nas čaka in vse odpušča. Nič ni slajše od njegovega usmiljenja. Pustimo se ljubkovati Bogu: Gospod je tako zelo dober in vse odpušča. Po posredovanju Brezmadežne Marije naj se usmiljenje naseli v naših srcih in spremeni vse naše življenje.

Ervin Mozetič