Sveto pismo je polno prilik in podob, ki nam želijo razkriti pravi smisel zakona. Na tem mestu si poglejmo tri poučne podobe.

  1. »Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj« (Jn 2,11)

V odlomku beremo, da je bil na svatbo povabljen tudi Jezus in njegovi učenci. Jezus se torej ni vsilil, ampak prišel na povabilo. Na svatbi pa je zmanjkalo vina. Marija to prva opazi in sporoči Jezusu. Strežniki so na Jezusovo naročilo do vrha napolnili z vodo kamnite vrče, ki so stali tam. Medtem ko so nesli starešini, da pokusi, je voda postala vino. To je bil prvi čudež, ki ga je Jezus naredil.

Zakonca vstopata v zakon s tem, kar sta in kar imata. Včasih nimata nič drugega kot le »prazne vrče« in »vodo«. A za Jezusa je to dovolj. On to, kar imata, spremeni v to, kar potrebujeta. Če je povabljen v njuno skupno življenje, ju nikoli ne pusti samih v njuni stiski. Zakonca, ki prejmeta zakrament zakona, se lahko zaneseta na Jezusovo pomoč. Odločitev za medsebojno ljubezen polagata v Božje roke in lahko upata, da bo Bog njuno nepopolno ljubezen počasi spreminjal, da bo vedno bolj podobna Božji.

  1. »Pojte Gospodu novo pesem« (Ps 96,1)

Razliko med cerkveno poročenim in neporočenim parom bi lahko primerjali tudi s podobo izvajanja glasbe v duetu. Zakonca sta glasbenika, življenje v zakonu pa je partitura, ki jo izvajata. Morata se dogovoriti in uskladiti glede vsake note in motiva, vseh poudarkov, pavz in nians, za vsak glasbeni stavek posebej. Če nista cerkveno poročena, sta onadva sama drug drugemu norma, merilo, po katerem se morata uglasiti med seboj. Seveda bi vsak rad igral po svojih pravilih in občutkih, po svojih željah in predstavah, uveljavljal svoj tempo, glasbo interpretiral na svoj način. Če pa sta si podelila zakrament svetega zakona, sta vodstvo prepustila Dirigentu – Gospodu. Njemu zaupata, ker partituro pozna veliko bolje od njiju. Zato gledata Boga in se trudita biti uglašena z njim. Vsekakor ne gre brez vaje. Poslušati morata vsak sebe in drug drugega, predvsem pa gledati Njega. Še vedno imata tudi vsak svoje želje, občutke in predstave. A na prvo mesto ne postavljata sebe, temveč se uglašujeta z Bogom, zato se ne razglasita in ne razideta tudi v težjih partih skladbe. Tak zakonec ne išče, kako bi na vsak način uveljavil svoj »prav«, ampak ga zanima oz. se sprašuje: Kaj Bog želi od mene v tem trenutku?

Božji namen zakona je, da bi vsak par pod njegovim vodstvom dal temu svetu svojo najlepšo različico Visoke pesmi. Želi, da zakonca zaupata Njegovemu vodstvu. Psalm 96 nas spodbuja: »Pojte Gospodu novo pesem, … njegovo ime slavite« (Ps 96,1–2).  To je duhovno sporočilo, ki ga vsak par lahko resnično zaživi in pusti temu svetu kot neprecenljivo dediščino naslednjim generacijam.

  1. »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo.« (Mt 7,24)

Če zakonca Božjo besedo vzameta za vodilo v njunem zakonu, lahko računata na Jezusovo zagotovilo: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik« (Mt 7,24–27).

Preudaren človek pred gradnjo predvideva, da vreme ne bo vedno lepo in mirno. Računa na to, da morejo priti nalivi, vdori vode in močni sunki vetra. Hišo načrtuje tako, da bo zdržala vse te preizkušnje: na trdni skali.

Pokojni papež Janez Pavel II. je v Apostolskem pismu o družini takole zapisal: »Dar zakramenta je za krščanska zakonca hkrati poklicanost in zapoved, da ostaneta zvesta v vseh preizkušnjah in težavah v velikodušni pokorščini do svete Gospodove volje: ´Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.´«

Modrost zakoncem veleva, da v zakonu računata na različne preizkušnje in se nanje pripravita. Jezusove besede so trdna skala. Če na njej zidata hišo svojega zakona, se ta nikoli ne bo podrla. Cerkev želi vsem zakoncem prav to: da bi hišne temelje postavili na trdno skalo, na zanesljivo Jezusovo obljubo.