Petek, 20. december: Naj se zgodi

“Naj se zgodi…” Naj bo kar koli, čeprav sedaj ne bo več po moje …” Kako težko je izreči kaj takega. Kako težko je včasih izpustiti stvari iz rok. In vendar se tolikokrat ravno potem – ko smo izpustili – stvari čisto drugače obrnejo.
Tako rad bi, da bi bilo po moje. Lažje je Boga vztrajno prositi, da bi se nekaj zgodilo, zanimivo, težje je dopustiti, da nekaj ne bi bilo po naše. Lažje je imeti v lasti pred seboj jasno pot, kot pa se dati voditi znamenjem.
Danes gledamo Marijo, ki je izrekla njen “naj se zgodi”. To so vrata, skozi katera Bog vstopa v naš svet. To je tisti “amen”, ki ga damo na koncu naših molitev. To je čista vera. Marija odpre čisto novo poglavje (podobno kot Abraham v SZ), poglavje vere.  Vera je v tem, da Boga zares sprejmem (mu dovolim) v svoje življenje in s tem tvegam …

‘Tukaj sem’ je ključna beseda življenja. ‘Tukaj sem’ je: biti na razpolago Gospodu;  je terapija proti sebičnosti; je protistrup za nezadovoljno življenje, ki mu vedno kaj manjka. ‘Tukaj sem’ je zdravilo proti staranju zaradi greha; je terapija, da ostanemo v sebi mladi. ‘Tukaj sem’ je verjeti, da Bog velja več kot moj jaz; je staviti na Gospoda ter biti dojemljivi za njegova presenečenja. Zato mu reči: ‘Tukaj sem’, je največja hvala, ki mu jo lahko ponudimo. Zakaj ne bi takole začeli dneva? Vsako jutro bi bilo lepo reči: ‘Tukaj sem, Gospod, naj se danes izpolni v meni tvoja volja’.

Marija je dodala: ‘Zgôdi se mi po tvoji besedi’. Ne pravi: ‘zgodi se mi po moje’, ampak ‘po tvoje’. Bogu ne postavlja mej. Marija ne ljubi Gospoda takrat, ko ji gre, skokoma. Živi zaupajoč Bogu v vsem in za vse. Glejte, to je skrivnost življenja. Vse zmore tisti, ki v vsem zaupa Bogu. Kolikokrat pa mu nasprotno ne zaupamo, ne zaupamo Bogu in si mislimo, da nam bo lahko poslal kakšno preizkušnjo, nam vzel svobodo, nas zapustil. Toda to je velika prevara, je izvorna skušnjava, hudičeva skušnjava, s katero podtika nezaupanje v Boga. Marija premaga to prvotno skušnjavo s svojim ‘tukaj sem’.

To pa ne pomeni, da je bilo življenje za njo lahko. Biti z Bogom, ne reši magično problemov. Na to spomni zaključek današnjega evangelija: ‘In angel je šel od nje’ (v. 38). ‘Šel od nje’ je močan glagol. Angel pusti Devico samo v tej težki situaciji. Ona je vedela, na kakšen način bo postala Božja Mati, to ji je angel povedal, a drugim tega angel ni razložil. In težave so se takoj začele. Toda Marija tudi pred težavami zaupa v Boga. Angel jo je zapustil, a verjame, da je z njo, v njej ostal Bog. Zaupa mu, zaupa Bogu. Gotova je, da bo z Gospodom, čeprav na nepričakovan način, vse šlo dobro. ‘Tukaj sem!’ ‘Tukaj sem’, je beseda, ‘Tukaj sem’, je molitev.

Ervin Mozetič