Spominjam se prijazne in nasmejane trgovke v mali trgovini v mojem domačem mestu. Upokojenke so hodile v to trgovino ne samo zaradi nakupovanja, ampak zaradi njene dobrohotnosti!

Ko pridemo v trgovino, pričakujemo prodajalko z nasmehom, vedno pripravljeno postreči in prav svetovati. Ne sme pokazati, da ima kakršne koli težave in potrpeti mora z vsemi našimi muhami in vprašanji. Kako strahotno smo razočarani, kadar je nekdo, ki nam mora postreči, slabe volje. Ljudje smo se danes za malenkosti pripravljeni pritoževati, pri sebi pa ne vidimo nobene napake.

Če to obrnemo malce na naše, krščansko življenje, potem si lahko predstavljamo, da vsi, ki od nas pričakujejo zvesto življenje po evangeliju, stojijo pred našim pultom. Morda sploh ne bodo kupili tega, kar živimo in ponujamo, a vseeno od nas nekako pričakujejo, da jim bomo znali svetovati, jih potolažiti, ponuditi krščanske kreposti. Tako kot bo dobra prodajalka stisnila zobe ob svojih težavah, pokazala blago z nasmeškom in nas prepričevala, da naj ga kupimo. Svoje delo mora opravljati z dobrohotnostjo in blagostjo. To je njena dolžnost. Kakor je naša dolžnost, da stopamo s prijazno in tehtno besedo pred vsemi, ki Boga ne poznajo. Kupec (nevernik) ne more vedeti vsega o blagu (Bogu). To je naloga prodajalca!

Dobrohotnost je dar, ko želimo bližnjemu dobro. Če smo sami prepričani v Božjo ljubezen, potem ne moremo drugače, kakor da jo ponujamo tudi drugim. Ker jim želimo dobro. Najti moramo vse načine, da bi jih pridobili. Kakor trgovka, ki bo ponudila v prodajo predmet, čeprav ga je prihranila zase, da bo le zadovoljila kupca. In kadar to stori z nasmehom in prijaznostjo, bo učinek samo boljši. Ljudje imamo radi take prodajalke …

Pripravil: Sebastjan Likar