Božič je. Jezus ne išče palače, vile, ali znanstvene postojanke, kjer je vse počiščeno, popolno in sterilno. Tam Jezus nima kaj iskati, kajti tam so ljudje sami sebi dovolj. Hlev pa koprni po čistoči, hlev hrepeni po bogastvu, mrzel hlev išče toplino. Tisti, ki leta nad oblaki, ki na vse gleda zviška ne more videti Boga. Samo tisti, ki je pri tleh, ki se s strahom in trepetom ozira k višku, tisti bo lahko videl in sprejel Boga.

Na Božični dan se Bog poniža do skrajnosti in se učloveči v podobi majhnega dojenčka Jezusa Kristusa. Majhnega nebogljenega dojenčka, ki se ne more sam ne hraniti, ne umivati in je popolnoma odvisen od matere Marije in Jožefa. Takšni moramo biti mi: nebogljeni in se popolnoma prepustiti Bogu Očetu, da nas sprejme v svoje naročje, ter nahrani, umije, ter tudi varuje.

Nič hudega, če je naše življenje podobno hlevu, umazano, revno in mrzlo. To je tisto, kar Jezus išče: da bi nas očistil, obogatil in ogrel. Napolnil s svojo milostjo. Jezus ne išče popolnih ljudi, kajti popolni ljudje ne hrepenijo po Odrešenju. Jezus išče grešne, nepopolne, umazane in revne, uboge in bedne, zato, da bi jim lahko izkazal ljubezen.

Na Božični dan se torej Bog poniža do skrajnosti in se učloveči, zato, da bi nas na Veliko noč popeljal v slavo vstajenja. Vse se vrti okoli Velike noči. Toda da Jezus lahko vstane od mrtvih, se mora najprej roditi. Da mi lahko z Jezusom vstanemo v življenje, ga moramo najprej sprejeti. Temu je namenjen Božič.

Drevesa, okrasitve in luči že od novembra dalje so povsod spominjale, da bo tudi letos praznovanje za božič. Oglaševalni stroj nas je  vabil, naj si izmenjamo vedno nova darila in pripravimo presenečenje. Toda sprašujem se, a je to praznik, ki je Bogu všeč? Kakšen božič bi si On želel, kakšna darila in kakšna presenečenja?

Poglejmo prvi božič v zgodovini, da odkrijemo, kakšen okus ima Bog. Tisti prvi božič v zgodovini je bil poln presenečenj. Začenja se z Marijo, ki je bila zaročena z Jožefom. Prišel je angel in ji spremenil življenje. Kot devica bo mati. Nadalje Jožef, ki je poklican biti oče sinu, ki ga ni spočel. In sin – tu je preobrat – pride v najmanj primernem trenutku, torej takrat, ko sta bila Marija in Jožef zaročenca in po postavi nista smela živeti skupaj. Pred pohujšanjem je zdrav čut tistega časa vabil Jožefa, da zavrne Marijo in si tako reši svoje dobro ime. Toda on, čeprav je imel pravico, preseneti, tako da ne škoduje Mariji, jo misli na skrivaj odsloviti za ceno izgube svojega dobrega imena. Zatem je še eno presenečenje. Bog mu v sanjah spremeni načrt in ga prosi, naj vzame k sebi Marijo. Ko je bil Jezus rojen in je imel načrte z družino, mu je bilo v sanjah rečeno, naj vstane in gre v Egipt. Skratka, božič prinaša nepričakovane spremembe življenja. In če želimo mi živeti božič, moramo odpreti srce ter biti pripravljeni na presenečenja, to je na nepričakovano spremembo življenja.

Uresničiti božič je torej sprejeti na zemlji presenečenja nebes. Božič začenja novo obdobje, kjer življenja ne načrtujemo, temveč podarjamo, kjer se ne živi več zase na osnovi lastnih okusov, temveč za Boga in z Bogom, kajti od božiča je Bog, Bog z nami, ki živi z nami, hodi z nami. Živeti božič je pustiti se pretresti z njegovo presenetljivo novostjo. Jezusov božič ne ponuja varno zavetje toplega kamina, ampak Božje vznemirjenje, ki pretresa zgodovino. Božič je zmaga ponižnosti nad oholostjo, preprostosti nad obilnostjo, tišine nad truščem.

Uresničiti božič je storiti kot Jezus, ki je prišel za nas, pomoči potrebne, in se spustiti k tistemu, ki nas potrebuje; je storiti kot Marija, ki je voljno zaupala Bogu, čeprav ni razumela, kaj bo On storil. Uresničiti božič je storiti kot Jožef, torej vstati in udejanjiti to, kar Bog hoče, četudi ni po naših načrtih. Gospod Jožefu  govori v tišini, mu spregovori v sanjah. Če Torej bomo znali stati v tišini pred jaslicami, bo tudi za nas božič presenečenje in ne nekaj že videnega. V tišini stati pred jaslicami je povabilo za božič. Vzemi si nekaj časa, pojdi pred jaslice in bodi tam v tišini. In začutil boš, videl boš presenečenje.

Žal pa je možno zgrešiti praznik in imeti raje kot nebeške novosti običajne zemeljske stvari. Če bo božič le lep tradicionalen praznik, ko bomo v središču mi in ne On, bo to žal izgubljena priložnost. Prosim vas, ne postavimo ob stran Slavljenca, kot takrat, ko je ‘prišel med svoje, a njegovi ga niso sprejeli’ (prim. Jn 1,11). Poglejte, božič bo, če bomo dali kakor Jožef prostor tišini; če bomo kot Marija rekli Bogu ‘tukaj sem’; če bomo kot Jezus blizu tistemu, ki je sam; če bomo kot pastirji šli ven iz svojih ograj in bomo z Jezusom. Božič bo, če bomo našli luč v revni betlehemski votlini.

Voščim vam lep božič! Jezusovih presenečenj bogat božič. Morda se bodo zdela presenečenja strašna, a so po okusu Boga. Če jih bomo sprejeli, bomo naredili samim sebi čudovito presenečenje. Vsakdo od nas ima v srcu skrito sposobnost presenetiti se. Pustimo se za ta božič presenetiti Jezusu.

Ervin Mozetič