Petdeset misli o božiču

Objavljeno: 25. 12. 2019

|

Kategorije: Vera

<em>Petdeset misli</em> o <strong>božiču</strong>
  1. Oče, mati pa tudi otroci vedo, kakšno veselo, vznemirljivo, nestrpno pa tudi delovno pričakovanje prevzame družino, ko čaka novega člana. Advent pa je veliko več kot rojstvo bratca ali sestrice – je veselo, upanja polno pričakovanje vse človeške družine, da se rodi božje Dete, otrok, ki bo prinesel luč v našo temo, cilj naši brezciljnosti in upanje naši preplašenosti in negotovosti. Otrok, ki bo postal Odrešenik, Učitelj, večni Prijatelj in Brat vseh velikih in majhnih človeških otrok. Kristjani ves advent pričakujemo in se pripravljamo na osrečujoč in blagoslovljen božič, ki bo pomenil prihod novega člana – Boga v sleherno družino, ki ga bo pripravljena sprejeti.
  2. Bog, odvzemi iz naše srede vse, kar se ne sklada z lučjo, in daj, da bomo ljubili mir!
  3. Naj zaradi božiča v nas zraste spoštovanje do slehernega človeka.
  4. Jezus, skozi tvoj obraz vidimo obraz Boga. Kjer si ti, se svet spremeni. Spremeni tudi nas. Naredi nas za ljudi.
  5. Odpri se vsem, ki tipajo v temi, pridi naproti njim, ki so še v skrbeh.
  6. Božična noč je spokojna, nobena stvar je ne sme motiti, razen enega silnega klica. Klica miru.
  7. Lepa in skrivnostna je sveta noč. To noč je treba malo besed. Nocoj govorijo melodije božičnih pesmi, tople oči in prijazni nasmehi.
  8. Nekateri praznujejo božič kot družinski praznik. Bolj prav bi bilo, da ga praznujemo kot praznik otroka (kakor otrok je v meni moja duša).
  9. Že skoraj dva tisoč let se oznanja božični evangelij, pa tako malo uspeha. Tudi nas bi lahko pokaral Jezus, kot je pograjal apostola Filipa: »Toliko časa sem med vami, pa me niste spoznali!« Zakaj je tako? Zato, ker so naša srca zaprta, zaklenjena in zapečatena. Naj se vendarle že enkrat prelomi ta ledeni pečat!
  10. Božič prebudi v nas še zdavnaj pozabljene sanje.
  11. Sveto Dete vzemi v objem srca. Ne po angelih, po pesmi tvoje duše naj poje v svetu oznanilo: »Rojen je Jezus, med nami je Božji Sin.« (Stanka Mihelič)
  12. Sveti večer je nocoj. Mati, samo narahlo se bom dotaknil otroka. En žarek, le en žarek bi rad ujel. (Franc Sodja)
  13. Človek se mora skloniti, mora se zmanjšati, da lahko dobro vidi otroka, ki leži v jaslih. Kdor se ne skloni k otroku, ne more prav razumeti božiča in ga prav praznovati.
  14. Želimo vam, da bi vas prevzelo spoznanje, da ne trpite zaman, da bi vam ob jaslicah zrasle moči, predvsem moč ljubezni.
  15. Bog je postal človek. Rodil se je, pa tudi umrl. A viden je še danes: v vsakem nasmehu, v vsakem prijaznem pogledu, v vsakem dobrem dejanju…
  16. Stvarstvo se raduje, cveti v mladosti. Rojeno je Dete. Stvarstvo se raduje, vse praznuje, poglej vola in osla, poslušaj drevesa in griče, valovanje rek, šepet zvezd. Stvarstvo se raduje, glej novo sožitje: razcapani pastirji so pri jaslicah prav tako dobrodošli kot kralji v krasnih oblačilih. Nov mir obdaja zemljo. Božji smehljaj jo objema. (H. Bouma)
  17. Prišel je k nam kot otrok, da bi zganil naša srca.
  18. Bog v jaslih je največji čudež božiča. Bog zamenja svoj prostor. Noče nas gledati od zgoraj. Hoče nas videti od spodaj. In v jaslih je njegov prvi nagovor: »Poglej vendar z menoj navzgor. Prinašam upanje, ki dviga iz slabosti in krivde.«
  19. Če ne postanete kakor otroci, ne morete priti v Božje kraljestvo.
  20. Božič je luč, ki prihaja iz noči. Božič je mir, ki pripoveduje o zveličanju. Božič je prijaznost do človeka. Kaj nam pomeni Božič? Bog je postal človek, pravi naša vera. V predbožičnih dneh slišimo mnoge govoriti, da še niso preskrbeli daril, da čas prehitro mine … Malo koga pa slišimo govoriti o tem, da je Božji Sin postal človek. Kaj pa tebi pomeni Jezusov prihod?
  21. Antoine de Saint’Exupery: »Bog, daj mi spoznati, kaj je pomembno in kaj ne. Prosim te za moč, da bom znal dan pametno preživeti … Obvaruj me pred naivnim prepričanjem, da mora iti v življenju vse gladko. Podari mi spoznanje, da k življenju spadajo težave, padci, neuspehi, ker se ob njih razvijam in rastem … Gospod, nauči me umetnosti majhnih korakov.«
  22. Ali si tudi ti med tistimi, ki se božiča veseli samo zaradi prostih dni?
  23. Šele otroci nas naučijo prav živeti.
  24. Stori kakor Bog – postani človek!
  25. Kdo je ta otrok, ki zna tako razpoložiti srce in pred katerim se v tej noči zgane tudi tisti, ki ga sicer ne pozna? Kdo je ta otrok, ki spravlja v trepet kralje, ogovarja pastirje, radosti angele in pošilja na pot zvezde? Kdo je ta otrok, ki pred nas postavlja zahtevo, da spet postanemo otroci?
  26. Da bi vedno bolj postajali tisti človek, kateri želite biti, in da bi božič mogli v tem smislu doživeti v vsej njegovi globini in ga praznovati v veselju, to pa ponesti v leto, ki je pred vami.
  27. Božič je kakor luč ponoči, kakor domače ognjišče v mrazu, kakor varovalna streha proti vetru. Je praznik, ki je močnejši kakor vsa zloraba, ki se mu povzroča.
  28. Noben človek, zares prav nobeden, ni zgolj izgubljen delček v celoti sveta: vsak človek je ljubljeni otrok našega Očeta, ki ga pozna po imenu. (Leonardo Boff)
  29. Marsikomu ne moremo več pogledati v oči. Otroku lahko.
  30. Pravijo, da sanjajo tudi dojenčki. Jezus ni sanjal manj od nas. Dal je svoje življenje, da bi se naše sanje uresničile.
  31. Ne boš se zmotil, če se boš priklonil otroku.
  32. Kot moramo čakati devet mesecev, da otrok zagleda luč sveta, tako lahko ostaja določena beseda v nas zelo dolgo, tudi več let, preden se udejanji.
  33. Kadar se dojenček nasmeje, pravi: »Tebe pa poznam.« Kadar se nam nasmehne Bog, s tem pravi: »Poznam te, rad te imam!«
  34. V prvi božični noči so pred njim molili angeli, pastirji, Jožef in Marija. V kom se prepoznam? V otroku.
  35. Bog – otrok išče zavetja. In mi? Bomo krčmar ali pastir?
  36. Ko se otrok izgubi, ga najdemo tam, kjer najmanj pričakujemo. Tudi Boga najdemo takrat, ko najmanj pričakujemo.
  37. Otrok čuti vsako solzo in vsak nasmeh.
  38. Na božič se nam ne poznajo leta.
  39. Najbolj je zvest življenju tisti, ki ostane otrok.
  40. Pred Bogom se sklanjamo, ker je tako velik, pred otrokom, ker je tako majhen.
  41. Gledati nekomu v oči pomeni priznanje, prijateljstvo in nežno naklonjenost. Mnogim odraslim ne moremo pogledati v oči, otroku pa lahko vsakemu. Zato je Bog postal otrok, da bi mu lahko brez zadrege zrli v oči.
  42. Otrok stane več kot vse drugo na svetu. Stane tvojo ljubezen in tvoje življenje.
  43. Otroci hočejo naročje, prijazno besedo, dotik, nekoga, ki bi jih objel.
  44. Otroci nas spomnijo kako preprostost pomirja.
  45. Božič v nas prebuja človeka, ki smo ga pozabili in pokrili z navlako.
  46. V božičnem miru odmevajo melodije življenja.
  47. Jezus ima kot otrok in odrasel v srcu mehkobo Boga in vseh ljudi.
  48. Pozdravljen, ki si prišel. Zahvaljena milost, ki te je napotila k nam in našo zemljo napolnila z upanjem. Srce se polni s svetlobo, silna moč se toči v nas.
  49. Bog naj bo pred teboj, da ti bo kazal pravo pot. Gospod naj bo ob tebi, da te bo vzel v naročje in te varoval nevarnosti z leve in desne. Gospod naj bo za teboj, da te obvaruje zahrbtnosti hudobnih ljudi. Gospod naj bo pred teboj, da te ujame, če padeš in te reši iz zanke. Gospod naj bo v tebi, da te bo tolažil, ko boš žalosten. Gospod naj bo okrog tebe, da te bo branil, če te kdo napade. Gospod naj bo nad teboj, da te blagoslovi. Tako naj te blagoslovi vsemogočni Bog.
  50. Bog prihaja vedno. Prišel je ob stvarjenju svetlobe in prihaja danes.

 

Povej naprej.