Zvezda, ki se je prikazala na nebu, je v razumu in srcu modrih prižgala luč, ki jih je spodbudila k iskanju velike Kristusove Luči. Zvesto so sledili luči, ki jih je prežemala notranje in tako so srečali Gospoda. To je torej pot, ki simbolizira pot nas vseh.  Na tej poti imamo na razpolago »dve veliki knjigi«: knjigo stvarstva in knjigo Svetega pisma. V obeh lahko najdemo znamenja, po katerih se na romanju orientiramo. Pri tem je pomembno biti pozorni, bdeti, poslušati Boga, ki nam vedno govori. Še posebej je potrebno poslušati evangelij, brati ga, meditirati in iz njega narediti »duhovno hrano«, ki nam dopusti srečati živega Jezusa, izkusiti Njega in njegovo ljubezen.

Evangelij nam pove, da so modri, ko so prispeli v Jeruzalem, za nekaj časa zvezdo izgubili izpred oči. Luč je bila odsotna predvsem v palači kralja Heroda. Tisto prebivališče, je temačno, v njem vladajo tema, nezaupljivost, strah, zavist. Herod postane nezaupljiv in zaskrbljen zaradi rojstva krhkega Otroka, ki ga sam vidi kot tekmeca. Zboji se za svojo oblast, da se bodo zasukala pravila igre, da bo razkrinkana zunanjost. Herod je cel svoj svet zgradil na oblasti, uspehu, imetju, korupciji, v težave pa ga je spravil Otrok. Bilo ga je strah in zaradi tega strahu je zblaznel do te mere, da je dal ubiti otroke.

Modri so znali preseči ta nevaren trenutek teme pri Herodu, ker so verjeli besedam prerokov, ki so pokazale na Betlehem kot na kraj rojstva Mesije. Tako so pobegnili pred otrplostjo noči sveta, se spet podali na pot proti Betlehemu in ponovno ugledali zvezdo. Pri tem so se silno razveselili, kot lahko beremo v evangeliju. Te zvezde se v temi posvetnosti Herodove palače namreč ni videlo. En vidik luči, ki nas vodi na poti vere, je zvijačnost ali sveta zvijačnost, ki je lahko tudi vrlina.  Gre za tisto duhovno prevejanost, ki nam omogoči prepoznati nevarnosti in se jim izogniti. Modri so to luč zvijačnosti« znali uporabiti na poti nazaj, ko so se odločili izogniti se mračni Herodovi palači.

Tako nas učijo, kako ne pasti v zasede teme in kako se braniti pred temo, ki želi oviti naša življenja. Modri so s to sveto zvijačnostjo obvarovali vero. Tudi mi moramo varovati vero pred temo. Pogosto tudi pred temo, ki je preoblečena v luč. Naša dolžnost je, da jo varujemo s to ‘sveto zvijačnostjo’, z molitvijo, z ljubeznijo, z dobroto. Treba je istočasno sprejeti v srce Božjo luč in gojiti duhovno zvijačnost, ki zna združevati preprostost in prekanjenost.

Na današnji praznik Gospodovega razglašenja modre z Vzhoda vidimo kot naše tovariše na poti. Njihov zgled nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro, mogočno za svet. Ne smemo se zaustaviti tam in zelo pomembno je varovati vero:  Potrebno je iti preko, preko teme, preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu. Po zgledu modrih z našimi majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero.

Božja ljubezen je pred našo. Jezus je Bog, ki je postal človek, učlovečil se je, rodil se je za nas. Nova zvezda, ki se je prikazala modrim, je bila znamenje Kristusovega rojstva. Če ne bi videli zvezde, se ti možje ne bi podali na pot. Luč, resnica in lepota so pred nami. Bog je pred nami: je milost. In ta milost se je pokazala v Jezusu. On je epifanija, razglašenje, manifestacija Božje ljubezni.

Kot kristjani smo poklicani k veselju, ki je evangelij, odsevati Kristusovo luč. Mi naj bi nosili to luč  v svoji notranjosti, v srcu in življenju.  Gospod kliče tudi tebe, da postaneš del njegovega ljudstva; in to počne z velikim spoštovanjem in ljubeznijo.

Prosimo Boga za vso Cerkev, prosimo za veselje evangeliziranja, kajti Kristus jo je poslal, da razodene in sporoči Božjo ljubezen do vseh ljudstev. Devica Marija pa naj nam pomaga, da bomo vsi učenci in misijonarji, majhne zvezde, ki odsevajo njegovo luč. Molimo, da bi se srca odprla in sprejela oznanilo in bi vsi ljudje prišli in bili deležni obljube po evangeliju.

Ervin Mozetič