Začel bom z zgodbico. Nekoč so živeli v enem mestu štirje slepci. Bili so slepi od rojstva. Kadar so šli skozi mesto, so se prepirali med seboj, zdaj zaradi tega, zdaj zaradi onega. Najbolj zanimivo pa je bilo, ker je vsak izmed njih trdil, da ima on prav, drugi pa razmišljajo napačno. Meščanom so večni prepiri presedali, a nihče ni znal pomagati. Nekega dne zbere nek veseljak veliko množico ljudi okoli sebe in pravi slepcem: “Slišal sem mnogo o vaši modrosti. Povejte mi, kdo izmed vas je najmodrejši?” Tedaj pa začno vpiti drug čez drugega: “Jaz sem najmodrejši!” Ostali pa: “Ne ti, ampak jaz!” Skoraj bi se stepli, če jih ne bi ločili. Ko se je njihovo prepiranje malo poleglo, je veseljak nadaljeval: “Rekel sem, da ste vsi modri. Mi pa želimo vedeti, kdo izmed vas bo najpametneje odgovoril na moje vprašanje. Glejte, približuje se čudna stvar: imenujemo jo slon. Vsak izmed vas bo zdaj odgovoril, čemu je slon najbolj podoben.” Ko se je slon približal, so vsi dvignili roko, da bi slona otipali. Prvi ga prime za rilec in zakliče: “Slon je najbolj podoben velikanski kači.” Drugi je medtem objel slonovo nogo in vpil: “Ni res, slon je najbolj podoben velikanskemu deblu.” Tretji ga je otipal po trebuhu in zaklical: “Ne, ne, slon je najbolj podoben velikanski kašči.” Četrti zgrabi slona za rep in kriči: “Ne, ne, ne! Nobeden izmed vas nima prav! Slon je najbolj podoben velikanskemu biču, kakršnega le redko vidiš pri kočijažu!”

Še enkrat se vprašajmo: »Zakaj verjeti Svetemu pismu, knjigi, ki je osnovana na mitih, je polna nasprotij in napak?«. Največkrat to nezaupanje, ki se izraža v vprašanju ne prihaja iz nekega točno določnega problema, izhaja pa iz dokaj pogoste predstave o nasprotjih. Ali lahko npr. Bog naredi skalo, ki je ne more premakniti? Včasih pridemo do tega vprašanja enostavno, ker posamezniki poznajo nek zapis iz Svetega pisma in še kakšno cvetko, ki jo je izoblikovalo izročilo (npr. Mojzesovi rožički).

Domnevna evangeljska nasprotja

Ko ljudje začnejo brati in razmišljati o Jezusovih dogodivščinah, so najprej začudeni, zakaj so štirje avtorji opisovali eno in isto stvar. Ali ne bi bil en evangelij dovolj, še posebno ker gre pri evangelijih za veliko podvajanj? In nato najdejo še nekaj podrobnosti (detajlov), ki se razlikujejo od zgodbe do zgodbe (npr: ime Petrovega očeta v Jn 1:42 in Mt 16:17), s katerimi dokazujejo, da se Sveto pismo moti.

Poglejmo si nekaj primerov:

1. Primer: Kaj je bilo napisano na Jezusovem križu?

Mt 27,37: Ta je Jezus, judovski kralj

Mk 15,26: Judovski kralj

Lk 23,38: Ta je judovski kralj

Jn 19,19: Jezus Nazarečan, judovski kralj

 

2. Primer: Koliko angelov je bilo pri Jezusovem grobu ob vstajenju?

Mt 28,2: pravi da eden

Mk 16,5: govori, da je bil ob grobu mlad mož

Lk 24,4: omenja dva moža v sijočih oblačilih

 

3. Primer: Koliko slepih je prišlo pozdravit Jezusa izven Jerihe?

Mt 20,30: govori o dveh, ne pove pa imen

Mk 10,46: govori o enem, ki mu je bilo ime Bartimaj

 

4. Primer: Koliko obsedenih je Jezus ozdravil v Gadarski deželi?

Mt 8,28: dva

Mk 5,2: enega

 

5. Primer: Koliko oslov je spremljalo Jezusa na poti v Jeruzalem?

Mt 21,7: omenja dva, oslico in njenega mladiča

Mk 11,7 in Lk 19,35 omenjata samo enega in sicer oslička

 

Zanimivo je, da je bil ta dogodek napovedan že v Stari Zavezi:

 

Silno se raduj, hči sionska,

vzklikaj, hči jeruzalemska!

Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,

pravičen je in zmagovit,

krotak je in jezdi na osličku,

na žrebetu oslice. (Zah 9,9)

 

6. Primer: Kdo je prosil Jezusa, naj ozdravi njegovega služabnika? Rimski stotnik ali nekdo drug?

Mt 8,5: pravi, da je bil stotnik

Lk 7,3-6: govori, da je stotnik poslal judovske starešine, nato pa še prijatelje, da bi govorili z Jezusom o tem

 

7. Primer: Kako je umrl Juda Iškarijot?

Mt 27,5: šel je in se obesil.

Apd 1,18: padel je z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo drobovje

 

Odgovori na navedena nasprotja

Kako naj odgovorimo ljudem, ki nam zastavljajo ta in podobna vprašanja? Začnemo lahko s tem, da ima vsak samo omejen pogled na te stvari, ki so že tako omejene. Mnogokrat se nam zgodi, da se stvari, ki so si navidez nasprotovale, nenadoma postanejo skladne oz. se dopolnjujejo. In že smo pri tistih štirih slepcih na začetku. Vsi so govorili resnico, vendar nihče ni imel popolnega vpogleda, zato je bila njegova resnica samo delna. Oglejmo si navedene primere in kaj se lahko iz njih naučimo:

Primer 1

Če je bil napis na Jezusovem križu »To je Jezus Nazarečan, judovski kralj« (INRI) potem so vsi evangeliji pravilni, vendar kot slepci predstavljajo samo en del resnice. So nepopolni, ker ima vsak samo del napisa. Vsem pa je skupno, da govorijo o judovskem kralju. Poleg tega je v Janezovem evangeliju tudi dodatek, da je bil napis v treh različnih jezikih. Je mogoče prišlo do razlikovanja med tremi evangelisti, ker so razumeli samo del tega, kar je bilo napisano? Je mogoče, da so se prevodi razlikovali zaradi različnih jezikov?

Primeri 2-5

Grem ven iz sobe in rečem: »V sobi je stol.« Prav tako gre nekdo drug iz sobe in reče: »V sobi je deset stolov.« Najini izjavi si ne nasprotujete, le da eden pove več podrobnosti kot pa drugi. Ste bili pozorni na moje besede? Nisem rekel, da je v sobi en stol. Rekel sem le, da je stol v sobi. Tudi če bi bilo v sobi sto stolov, bi bili izjavi obeh še vedno pravilni in si ne bi nasprotovali.

Se spominjate začetkov učenja matematike? Ena plus ena je enako dve. Ravno tako je z zgodbo o vstajenju. Več kot očitno je, da je en angel ves čas prisoten. Besedilo obenem ne trdi, da je prisoten samo en angel. Matej in Marko namreč omenjata, da je govoril angel in dajeta samo delni odgovor o tem, kaj se je dogajalo. Luka doda še enega angela. Marko, ki piše bolj v okorni različici in ne pozna veliko teoloških izrazov omenja mladeniča … Pri ostalih primerih gre za isto zadevo: ena plus ena (dva slepa, dva obsedenca, oslica in mladiček).

Primer 6

Če je stotnik  v svojem imenu poslal poslance, je to podobno kot bi govoril on sam. Dostikrat na primer slišimo, da je kakšen predsednik države ali vlade poslal delegacijo, da so se pogovarjali v njegovem imenu. In prav noben ni nikoli podvomil vanj. Poglejmo si še nekaj bolj zanimivega. Stotnik uporabi primerjavo z verigo poveljevanja. Ve da ima Jezus oblast nad ostalimi, kot ima on sam oblast nad svojimi vojaki in ukaz je za podrejene sveta stvar. Ukaz je podaljšek njegove volje, njegovih besed, njegovega dela. V tem primeru je njegova komunikacija preko delegatov izvrstni primer delovanja duhovnega principa, o katerem govorita z Jezusom.

Primer 7

Vprašanje, kako je Juda Iškarijot umrl in več kot očitna nasprotja med obema opisoma predstavljajo za marsikaterega velik izziv za dvom v svetopisemsko natančnost. Vendar naša začetna zgodbica o slonu in medsebojno nezdružljivih izjavah, katere se kljub temu da povezati, ko poznamo celotno zgodbo, tudi v tem primeru lahko razjasni marsikaj. V zgodbi o Judu lahko to naredimo takole: Ko je Juda spoznal, kaj je naredil, se je odločil, da bo naredil nekaj nezamisljivega. Šel je na polje, našel drevo na vrhu skalnega grebena, vrgel vrv čez drevo in privezal drugi del okoli svojega vratu. Vrgel se je z grebena, da bi si zlomil tilnik ali se zadušil. Ker pa se še ni ubil (vrv se je strgala, drevo se je polomilo), se je skotalil po steni navzdol in iz njega se je izsulo vse, kar se je dalo. Verjamem, da ta slika ni najlepša, vendar lepo odgovori na očitke o napakah v Svetem pismu po podatkih iz Matejevega evangelija in Apostolskih del.

 

Vsi ti primeri t.i. nasprotij nam lepo kažejo, kako lahko s pravilnim načinom pristopa branja Svetega pisma vse stvari razložimo z zdravim razumom. In še ena zanimiva misel. Stoletja je, vse tja od začetkov krščanstva do iznajdbe tiska, množice prepisovalcev na roko prepisovala Sveto pismo. Ti bi lahko brez kakšnega posebnega napora spremenili vse te napake, da bi bili opisi bolj skladni. To je močan argument, kako zelo natančno in pazljivo se je Sveto pismo prenašalo skozi stoletja in kako lahko zaupamo v njegovo nepopačenost.

 

Vprašanja za pogovor

  1. Pomislite in poiščite kakšen primer iz svojega življenja, ko sta dve popolnoma različni zgodbi sestavljali en sam dogodek? Kakšen bi bil v tem primeru najboljši možni način, da bi ugotovili, kaj se je res zgodilo? Kako nam to lahko pomaga pri razlagi nasprotij v Svetem pismu?
  2. Ali se ti je že pripetilo, da je kdo poskušal uporabiti dokaze proti Svetemu pismu samo kot slepilo, da njemu ne bi bilo treba živeti tega, kar uči Sveto pismo? Kako si mu odgovorili?