Papež Frančišek je v nedeljskem nagovoru na praznik Jezusovega krsta spomnil na dogodek Jezusovega krsta kot ga predstavi Matejev evangelij (prim. 3,13-17). Evangelist opiše pogovor med Jezusom, ki prosi za krst in Janezom Krstnikom, ki ga hoče zavrniti, saj meni: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni?« (v. 14). Ta Jezusova odločitev preseneti Krstnika, saj Mesija ne potrebuje očiščevanja, On namreč očiščuje. Toda Bog je Sveti in njegove poti niso naše in Jezus je Božja Pot, nepredvidljiva pot. Bog je Bog presenečenj.

Božji Sin je prišel zapolniti razdaljo med človekom in Bogom

Janez pravi, da je med njim in Jezusom razdalja, ki je ni mogoče preseči. »Nisem vreden, da bi mu nesel sandale« (Mt 3,11), je rekel. Toda Božji Sin je prišel, da bi zapolnil to razdaljo med človekom in Bogom. Če je Jezus ves na Božji strani, je tudi ves na človeški strani in združuje to, kar je bilo ločeno. Zaradi tega odgovori Janezu: »Pusti zdaj; kajti spodobi se tako, da izpolniva vso pravičnost« (v. 15). Mesija hoče biti krščen, da se izpolni vsa pravičnost, da se uresniči Očetov načrt, ki ga udejanja po poti sinovske pokorščine in solidarnosti s krhkim in grešnim človekom. To je pot ponižnosti in polne bližine Boga do svojih otrok.

Dober učenec je ponižen, krotak…

Tudi prerok Izaija oznanja pravičnost Božjega Služabnika, ki uresničuje svoje poslanstvo na na način, ki je nasproten posvetnemu duhu: »Ne bo vpil, ne bo povzdigoval in ne dal slišati svojega glasu po ulicah. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil« (Iz 42,2-3). To je drža krotkosti. To nas uči Jezus s svojo ponižnostjo in krotkostjo. Tem držam preprostosti, spoštovanja, umirjenosti in skritosti bi Gospodovi učenci morali slediti tudi danes. Toda številni Gospodovi učenci se šopirijo kot pavi. Dober učenec ni tisti, ki se šopiri. Dober učenec je ponižen, krotak. V misijonarskem delovanju je krščanska skupnost poklicana iti naproti drugim vedno tako, da predlaga in ne vsiljuje ter da pričuje tako, da skupaj z njimi živi konkretno življenje teh ljudi.

Na praznik Jezusovega krsta ponovno odkrijemo svoj krst

Komaj je bil Jezus krščen v reki Jordan, so se odprla nebesa in nadenj se je spustil Sveti Duh kot golob, medtem ko se je z višav zaslišal glas, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3,17). Na praznik Jezusovega krsta ponovno odkrijemo svoj krst. Kakor je Jezus Očetov ljubljeni Sin, tako tudi mi prerojeni po vodi in Svetem Duhu vemo, da smo ljubljeni otroci, nad katerimi ima Bog veselje; smo bratje tolikih drugih bratov, ki nam je zaupano veliko poslanstvo, da pričujemo in vsem ljudem oznanjamo brezmejno Očetovo ljubezen. Na dan Jezusovega krsta se spomnimo svojega krsta. Tudi mi smo bili v krstu prerojeni. Po  krstu je v nas prišel Sveti Duh, da bi ostal z nami. Zato je pomembno vedeti, kdaj smo bili krščeni. Prav gotovo kdo med vami tega ne. Ko se boste vrnili domov, vprašajte: »Kdaj sem bila krščena? Kdaj sem bil krščen? In vsako leto v srcu praznujte datum krsta. To je tudi dolžnost pravičnosti do Gospoda, ki je bil tako dober do nas.

Vir: Radio Vatikan

Foto: Mojca Bertoncel

Uredila: Mojca Bertoncel