Bog Oče ni dovolil, da bi ostajal kakršenkoli dvom, kako On vidi svojega Sina in kaj si misli o Njem: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Lk 3,22).

V celi množici vsakodnevnih opravil in skrbi, ki jih imamo, se prej ali slej zgodi, da v zakonu izgubimo tisti pravi občutek pripadnosti. Žena se v svojem srcu začne spraševati, ali jo ima mož še rad. Mož se običajno sprašuje, kaj si o njem misli žena. V takih trenutkih je prav, da v svojem srcu postavim zakonca na prvo mesto in mu to z besedami potrdim: »Rad(a) te imam! Vesel(a) sem, da sem s tabo! S teboj mi je lepo živeti. Ponosen(a) sem nate!« To so besede potrditve, ki jih je slišal Jezus od svojega Očeta. Smo bitja dialoga in nujno moramo slišati te besede.

Pridigar o tem pravi:  »Človek ima veselje nad odgovorom svojih ust, še kako dobrodejna pa je beseda ob pravem času! (Prg 15,23).

Ne dopustimo, da pomanjkanje teh besed odpira vrata dvomu, kaj in koliko si pomeniva. Raje si to povejva.