Papež sklenil kateheze o Apostolskih delih: Cerkev, ki vedno sprejema

Papež Frančišek je sklenil cikel katehez o Apostolskih delih, ki ga je začel 29. maja 2019. Na zadnji avdienci je spregovoril je o Rimu, zadnji misijonarski postaji sv. Pavla ter v ospredje postavil podobo Cerkve, ki je vedno odprta za vsa srca, ki iščejo in se nikoli ne utrudi sprejemati.

Izhodišče kateheze z naslovom Pavel zaprt v Rimu in rodovitnost oznanila je bilo zadnje poglavje Apostolskih del. »Ko pa smo prišli v Rim, je Pavel dobil dovoljenje, da lahko stanuje zasebno, z vojakom, ki ga je stražil. Celi dve leti je Pavel ostal v stanovanju, ki si ga je bil najel, in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in o Gospodu Jezusu Kristusu učil z vso svobodo in brez ovir« (Apd 28,16.30-31).

Beseda, ki spreminja in odpira nove poti

Papež Frančišek je pri katehezi pojasnil, da je Pavlovo potovanje, potovanje evangelija, dokaz, da lahko človeške poti, če so živete v veri, postanejo »prostori prehoda za Božje odrešenje«, in sicer »preko Besede vere, ki je v zgodovini dejavni kvas, zmožna spremeniti situacije in odpreti vedno nove poti«.

S Pavlovim prihodom v središče imperija, se konča pripoved Apostolskih del, ki pa se ne zaključi s Pavlovim mučeništvom, ampak z obilno setvijo Besede. Konec Lukove pripovedi, ki je zasnovana na potovanju evangelija po svetu, vsebuje in povzema vso dinamiko Božje besede, neustavljive Besede, ki hiti, da bi vsem sporočila o odrešenju.

Pavel oznanja Kristusa

Pavel v Rimu sreča predvsem svoje brate v Kristusu, ki ga sprejmejo in mu vlijejo poguma (prim. Apd 28,15). Ob njihovi topli gostoljubnosti lahko pomislimo, kako zelo je bil njegov prihod pričakovan in zaželen. Zatem mu je dovoljeno stanovati zasebno pod custodia militaris, torej z vojakom, ki ga je stražil; bil je v hišnem priporu. Kljub svojemu položaju jetnika, Pavel lahko srečuje judovske prvake ter jim pojasni, kako je bil prisiljen pritožiti se cesarju. Govori jim tudi o Božjem kraljestvu. Začne s Pismi in jim pokaže sosledje med Kristusovo novostjo in »Izraelovim upanjem« (Apd 28,20). Pavel se v celoti prepoznava kot jud in v evangeliju, torej v oznanilu Kristusa, umrlega in vstalega, vidi izpolnitev obljub, ki so bile dane izvoljenemu ljudstvu.

Temu prvemu, neformalnem srečanju, na katerem so mu judje precej naklonjeni, sledi bolj uradno srečanje, med katerim Pavel ves dan oznanja Božje kraljestvo in poskuša svoje sogovornike odpreti za vero v Jezusa, začenši »z Mojzesovo postavo in preroki« (Apd 28,23). Ker vsi niso prepričani, poudari »otrdelost srca Božjega ljudstva« zaradi Jezusove obsodbe (glej Iz 6,9-10) in z gorečnostjo hvali odrešenje narodov, ki se pokažejo občutljivi za Boga in sposobni poslušati besedo evangelija življenja (glej Apd 28,28).

Cerkev, ki se nikoli ne utrudi sprejemati

Kot je nadaljeval papež, Luka na tem mestu pripovedi zaključi svoje delo in ne poroča o Pavlovi smrti, ampak dinamika njegovega oznanjevanja, Besede, ki »ni vklenjena« (2 Tim 2,9). Pavel nima svobode gibanja, vendar pa svobodno govori, kajti Beseda ni vklenjena. Beseda je pripravljena, da se pusti posejati apostolovim polnim rokam. Pavel to počne »z vso svobodo in brez ovir« (Apd 28,31), v hiši, kjer sprejema tiste, ki želijo prejeti oznanilo o Božjem kraljestvu in spoznati Kristusa. »Ta hiša, ki je odprta za vsa iščoča srca, je podoba Cerkve, ki se, čeprav je preganjanja, nerazumljena in vklenjena, nikoli ne utrudi z materinskim srcem sprejemati vsakega moškega in vsako žensko, da bi jima oznanila ljubezen Očeta, ki je postal viden v Jezusu,« je zatrdil sveti oče.

Papež je katehezo sklenil z besedami: »Dragi bratje in sestre, na koncu te poti, ki smo jo živeli skupaj, medtem ko smo sledili poti evangelija v svet, naj Duh v vsakem izmed nas poživi klic k biti pogumni in veseli evangelizatorji. Kakor Pavla tako naj tudi nas naredi zmožne, da bomo prepojili naše domove z evangelijem in jih naredili za kraje bratstva, kjer se sprejema živi Kristus, ki nam prihaja naproti po vsakem človeku in v vsakem času.«

Vir: Radio Vatikan

Foto: Radio Vatikan

Uredila: Mojca Bertoncel