Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo

»Ko smo se tako rešili [brodoloma], smo zvedeli, da se otok imenuje Malta. Tamkajšnji domačini so nas neverjetno ljubeznivo sprejeli. Ker se je pripravljalo k dežju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem. Zato so nas obsipavali z velikimi častmi in nas ob odhodu oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja« (glej Apd 28,1-2.10).

Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo

Papež Frančišek je pri katehezi izpostavil teden molitve za enost kristjanov, ki poudarja gostoljubnost: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo« (Apd 28,2). Gradivo so pripravile skupnosti z Malte in Goza. Izhodišče papeževega razmišljanja je bil odlomek iz Apostolskih del, ki pripoveduje o gostoljubnosti prebivalcev Malte do sv. Pavla in njegovih tovarišev, ki so skupaj z njim doživeli brodolom. Sveti oče je povzel dramatično izkušnjo brodoloma. Ladja, s katero je potoval Pavel, je štirinajst dni nosilo po morju in ker niso videli ne sonca ne zvezd, so se popotniki čutili dezorientirani in izgubljeni. Bali so se, da se bo ladja raztreščila pod silo valov.

Gostoljubnost je poplačana

Toda  Pavel veruje, da je njegovo življenje v rokah Boga, ki je Jezusa obudil od mrtvih in ki je poklical njega, Pavla, da ponese evangelij na vse konce sveta. Meni, da je Bog, kakor je to razodel Jezus, ljubeči Oče. Zato se Pavel obrne na popotne tovariše in oznani, da Bog ne bo dovolil, da bi se izgubil en sam las na njihovi glavi.«

Ta prerokba se po papeževih besedah uresniči, ko ladja nasede na obali Malte in vsi potniki živi in zdravi dosežejo kopno. In tam doživijo nekaj novega. »V nasprotju s surovim nasiljem morja in viharja, so deležni ‘redke človeškosti’ s strani prebivalcev otoka. Ti ljudje, zanje tujci, so pozorni do njihovih potreb. Zakurijo ogenj, da bi se ogreli, ponudijo jim zatočišče pred dežjem in hrano. Čeprav še niso prejeli Kristusove vesele novice, izrazijo Božjo ljubezen v konkretnih dejanjih prijaznosti. Gostoljubnost malteških otočanov je poplačana s čudeži ozdravljenja, ki jih Bog na otoku naredi po Pavlu. Če je bilo torej prebivalstvo Malte znamenje Božje previdnosti za apostola, je tudi on zanje priča usmiljene Božje ljubezni.«

Gostoljubnost je pomembna ekumenska krepost

Papež Frančišek je poudaril, da je gostoljubnost pomembna »ekumenska krepost. »Predvsem pomeni priznati, da so drugi kristjani zares naši bratje in naše sestre v Kristusu. Smo bratje. Morda bi kdo rekel: ‘Ampak ta je protestant, ta je pravoslaven …’ Da, ampak smo bratje v Kristusu. Kadar gostimo druge kristjane, jih sprejmemo kot dar, ki nam je dan. Kakor Maltežani smo poplačani, saj prejmemo dar, ki ga je Sveti Duh posejal v te naše brate in sestre, kajti Sveti Duh seje svoje milosti vsepovsod. Sprejeti kristjane nekega drugega izročila pomeni na prvem mestu izkazati Božjo ljubezen do njih, saj so Božji otroci, naši bratje in poleg tega pomeni sprejeti to, kar je Bog uresničil v njihovih življenjih. Ekumenska gostoljubnost zahteva razpoložljivost za poslušanje drugih, s tem ko namenimo pozornost njihovim osebnim zgodbam vere in zgodovini njihovih skupnosti, ki so drugačnega izročila, kot je naše. Ekumenska gostoljubnost prinaša željo, da bi spoznali izkušnjo, ki jo imajo o Bogu drugi kristjani in pričakovanje prejema duhovnih darov, ki iz tega izhajajo. In to je milost. Razmišljam o preteklih letih, na primer o moji deželi. Ko so prišli nekateri evangeličanski misijonarji, je skupinica katoličanov šla in požgala njihove šotore. To ni krščansko. Smo bratje, vsi smo bratje in moramo biti gostoljubni drug do drugega.«

Ob koncu kateheze je papež spomnil na današnji čas, na mnoge migrante, ki niso deležni gostoljubnosti: »Morje, v katerem so Pavel in njegovi tovariši doživeli brodolom, je danes ponovno kraj, nevaren za življenje plovcev. Po vsem svetu se moški in ženske migranti spoprijemajo z nevarnimi potovanji, da bi zbežali pred nasiljem, vojno, revščino. Kakor Pavel in njegovi tovariši tudi oni doživljajo brezbrižnost, sovražnost puščave, rek, morij. Velikokrat jim ne dovolijo, da bi se izkrcali v pristaniščih. Žal včasih naletijo tudi na sovraštvo. Izkoriščani so. Danes! Obravnavajo jih kot številke in nekatere države jih dojemajo kot grožnjo. Danes! Včasih jih negostoljubnost kakor val vrže nazaj v revščino ali nevarnosti, iz katerih so pobegnili.«

Gostoljubnost kot korak bliže enosti

Kot je poudaril papež, moramo kristjani delovati skupaj in migrantom pokazati Božjo ljubezen, razodeto po Jezusu Kristusu. »Lahko in moramo pričevati, da ne obstajata samo sovražnost in brezbrižnost, ampak da je vsaka oseba za Boga dragocena in ljubljena od Boga,« je spodbudil. Ločitve, ki še vedno obstajajo med nami, nam preprečujejo, da bi bili v polnosti znamenje Božje ljubezni. »Skupaj delovati za življenje ekumenske gostoljubnosti, predvsem do tistih, katerih življenje je ranljivejše, nas bo vse – protestante, pravoslavne, katoličane, vse kristjane – naredilo boljše ljudi, boljše učence in eno krščansko ljudstvo, ki je bolj združeno. Še bolj nas bo približalo k edinosti, ki je Božja volja za nas,« je še dejal sveti oče.

Vir: Radio Vatikan

Foto: Radio Vatikan

Uredila: Mojca Bertoncel