“Pravega veselja ni brez Ljubezni.«

 

Običaj

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado.

 

Iz življenja …

Tomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju, so ga menihi poslali študirati v Neapelj, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti.

Sv. Tomaž je napisal številna dela, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem, t. i. tomizem, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik.

Velika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi, da vera v obstoj Boga ni iracionalna, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem.

Malo pred smrtjo, po mistični izkušnji leta 1273, je zavrnil vse svoje pisanje, češ: »Vse, kar sem napisal, je kot slama v primeri s tem, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.« Umrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274, star 49 let.

 

Zavetnik

Sv. Tomaž je zavetnik univerz, teologov in študentov; knjigarnarjev; priprošnjik proti nevihtam.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot dominikanca s soncem, zvezdo, draguljem, golobom in monštranco.

 

 

 

Molimo

O Bog, v šoli Kristusovega evangelija nas poučuj,

da bomo po zgledu sv. Tomaža Akvinskega

spoznali resnico in jo uresničevali v ljubezni. Amen.

 

 

Gradiva:

 

Drugi svetniki dneva:

  • Jožef Freinademetz, duhovnik, misijonar
  • Marija Alojzija Montesionos Orduňa, devica, mučenka (beatifikacija 2001)
  • Peter Nolasko, ustanovitelj mercedarijev

 

 

Pripravila: dr. Brigita Perše