Papež Frančišek je nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na 5. nedeljo med letom pričel z Jezusovimi besedami: ”Vi ste sol zemlje… Vi ste luč sveta” (v. 13.14).

Vi ste sol zemlje

Prva podoba je sol. Sol je element, ki daje okus, ki ohrani in obvaruje hrano, da se ne pokvari. Učenec je torej poklican, da drži daleč od družbe nevarnost, razjedajoče črve, ki onesnažujejo življenje ljudi. Gre za to, da se upremo moralnemu propadanju, grehu s pričevanjem vrednot poštenosti in bratstva, ne da bi pri tem zapadli v posvetno laskanje stremuštva, moči in bogastva. Učenec je sol takrat, ko se kljub vsakodnevnim polomom dviga iz prahu lastnih napak, ki jih imamo vsi, pogumno in potrpežljivo znova začenja in vsak dan išče dialog in srečanje z drugimi. Učenec je sol takrat, ko ne išče soglasja ali aplavza, ampak si prizadeva s svojo ponižno in konstruktivno navzočnostjo za zvestobo Jezusovim naukom. Jezus je prišel na svet, ne zato, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel. In takšno držo zelo potrebujemo.

Vi ste luč sveta

Druga podoba, ki jo Jezus predlaga svojim učencem je (podoba) luči: »Vi ste luč sveta«. Luč razžene temino in omogoča, da vidimo. Jezus je luč, ki je pregnala temo, a ta še ostaja na svetu in v posameznih osebah. Kristjanova naloga je razgnati (temo) tako, da odseva Kristusovo luč in oznanja njegov evangelij. Gre za žar, ki lahko prihaja iz naših besed, predvsem pa mora izhajati iz naših »dobrih del« (v. 16). Učenec in krščanska skupnost sta luč sveta tedaj, ko usmerjata druge k Bogu ter vsakemu pomagata okušati njegovo dobroto ter njegovo usmiljenje. Učenec je luč takrat, ko zna živeti svojo vero tudi zunaj zaprtih prostorov, ko prispeva k odpravljanju predsodkov, obrekovanj in ko omogoča, da vstopi luč resnice v grešna stanja hinavščine in laži. Biti luč. Toda to ni moja luč, ampak je Jezusova luč. Mi smo orodje, da Jezusova luč lahko pride do vseh ljudi.

Cerkev je poklicana širiti zveličavno navzočnost Jezusa Kristusa

Jezus nas vabi, naj se ne bojimo živeti v svetu, četudi v njem včasih naletimo na spore in greh. Pred nasiljem, krivičnostjo in zatiranjem se kristjan ne sme zapreti sam vase ali se skriti na varno, za ograjo, tudi Cerkev se ne sme zapreti sama vase, ne sme zapustiti svojega poslanstva evangeliziranja in služenja. Jezus je med zadnjo večerjo prosil Očeta, naj ne vzame učencev iz sveta, ampak naj jih pusti tam, v svetu in obvaruje pa naj jih duha sveta. Cerkev se z velikodušnostjo in nežnostjo razdaja za male in revne, to ni duh sveta, ampak luč in sol. Cerkev posluša krik zadnjih in izključenih, saj ve, da je skupnost, ki roma in je kot takšna poklicana v zgodovini širiti Jezusa Kristusa.

 

Vir: Radio Vatikan

Foto: Canva

Uredila: Mojca Bertoncel