PPS: Pripoved o Abrahamu

Dias 7

1 Mz 22,1-19

Pripoved o Abrahamovem darovanju Izaka bomo razložili s pomočjo pripovedne metode, ki odkriva različne perspektive, v katere je vključen tudi bralec. Svetopisemski pisatelj želi, da bi bil tudi bralec deležen Abrahamove preizkušnje. S tem namenom v odlomku uporabi več ravni spoznanja. Tako pripovedovalec, bralec in Bog včasih vedo stvari, ki jih Abraham ne ve.

Darovanje ljudi, zlasti otrok, je bilo v starodavnih časih zelo pogosto. Lju­dje so se namreč želeli prikupiti bogovom tako, da so jim darovali človeške žrtve. V pripovedi o Abrahamovem darovanju Izaka Bog sam ustavi daritev in tako pokaže, da nasprotuje tedanjim navadam, da nasprotuje darovanju člove­ških žrtev.

Zakaj naj bi bil Izak, ki je bil tako težko pričakovan, darovan Bogu, je težko razumeti iz samega odlomka. Pot do odgovora na to vprašanje omogoča od­nos med molkom in govorom v pripovedi. V več vrsticah je namreč prisotna le tišina. Težka preizkušnja poraja mnoga vprašanja in tako odpira človeka za globlje razmišljanje. Abraham malo govori, verjetno pa veliko razmišlja in se v svoji notranjosti pogovarja z Bogom in s seboj. Poleg odnosa med molkom in govorom je pomembna tudi časovna razsežnost, saj pripoved, nekajkrat le s kratkim opisom, preskoči daljša časovna obdobja. Torej sta v pripovedi navzo­či dve časovni perspektivi: perspektiva dogajanja in perspektiva pripovedova­nja. V ključnih trenutkih, ko vlada večja napetost, se avtor posveti dogajanju in ga podrobneje opiše ter obratno.

Dias 8

Odlomek ima koncentrično zgradbo:

A v. 1a: uvod – »Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama«; pripoved poteka v tišini.

B vv. 1b-2: Prvi prizor: Božji govor.

C v. 3: Drugi prizor: Abrahamovo jutro; v opisu prevladuje tišina.

D vv. 4-6:   Tretji prizor: dialog med Abrahamom in njegovima hlapcema; Abraham in Izak sama nadaljujeta pot.

D vv. 7-8: Četrti prizor: dialog med Abrahamom in Izakom,

C vv. 9-11: Peti prizor: Izakovo žrtvovanje; v opisu prevladuje tišina.

B vv. 12-14; v. 15-18: Šesti prizor: angelov govor.

A v. 19: Zaključek: vrnitev domov; pripoved poteka v tišini.

Dias 9

Vrstica 1a: »Po teh dogodkih je Bog preizkušal (nissah) Abrahama.« Vr­stica povezuje dva odlomka in že napoveduje glavno temo pripovedi, ki pa jo poznajo le Bog, pripovedovalec in bralec, ne pa tudi Abraham.

Vrstici lb-2: začne se dogajanje. Bog pokliče Abrahama in Abraham se odzove. Nato Bog Abrahamu naroči, naj mu v deželi Moriji na gori daruje sina. Pripovedovalec potem naredi elipso — izpusti del dogajanja tj. ne pove vsega: kako je Bog poklical Abrahama, kako se je ta odzval, …

Vrstica 3: Abraham začne izpolnjevati Božji ukaz. Pripovedovalec podrob­no opisuje Abrahamovo jutro, ko se pripravlja na odhod. Podroben opis upo­časni ritem pripovedi, hkrati pa poudari veliko napetost, ki vlada v Abrahamu. K večji napetosti pripomore tudi tišina, ki zaznamuje Abrahamov dan.

Vrstice 4-6: nenadoma se spremenita prostor in čas. Opisu Abrahamove­ga jutra sledi časovni preskok. Pripovedovalec zdaj opisuje dogajanje čez tri dni v deželi Morija. Izpuščen pa ni samo opis zunanje poti do Morije, ampak tudi opis Abrahamove notranje poti, ki jo je prehodil v treh dneh (elipsa). Ko pridejo v Morijo, Abraham hlapcema naroči, naj počakata, saj gresta s sinom darovat in se bosta vrnila. Besede so lahko izraz Abrahamove močne vere in zaupanja v Boga. Nato s sinom v tišini nadaljujeta pot.

Vrstici 7-8: dialog med Abrahamom in Izakom, v katerem se zopet pokaže Abrahamova vera: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin!«

Vrstice 9-11: trenutek največje napetosti, ko Abraham pripravi oltar in želi darovati Izaka, a mu angel to prepreči. Vrstica 11 vsebuje preobrat oz. spre­membo v poteku dogajanja. Angel kot Božji poslanec govori v Božjem imenu.

Vrstice 12-14: razodene se namen Abrahamove preizkušnje. Bog zdaj »po­zna« Abrahamovo srce.

Pripovedna metoda pozna dva načina spletov dogodkov in razmotavanja problemov, ki so predstavljeni v pripovedi: reševanje in prekoračenje začetnega problema ali sprememba v spoznanju oz. razodevanje. V 1 Mz 22,1-19 prepo­znavamo oba načina reševanja napetosti: Izak ne bo žrtvovan in Bog je spoznal Abrahamovo srce (v tem primeru je Bog, in ne človek tisti, ki spozna).

Abraham je od začetka dogajanja razpet med ljubeznijo do Boga in ljube­znijo do sina. Zaveda se, da je vse, kar je in kar ima, prejel od Boga. Bog mu je dal tudi obljubo, da bo njegov rod velik, a ob Božji zahtevi, naj daruje sina, se zdi, kot da Bog stopa v protislovje s samim seboj. Poraja se vprašanje: ali vero­vati pomeni umreti? Abrahamovo vprašanje je podobno Izakovemu (22,7) in tudi Izraelovemu tekom zgodovine. Kako je mogoče, da bo sin ali narod (v ka­snejšem kontekstu izgnanstva) moral umreti ali izginiti zaradi posledic vsega, kar je Izrael storil do izgnanstva? Pripoved kaže, da Bog resnično skrbi, in ko je smrt sprejeta, so blagoslov in obljube le potrjene, ne pa izgubljene.

Kljub strašni razpetosti med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do sina, Abraham sprejme Božji ukaz in da prednost ljubezni do Boga, hkrati pa se zaveda, da Bog pozna njegovo ljubezen do sina, ki predstavlja izpolnitev obljub in njegovo prihodnost. S tem, ko da prednost ljubezni do Boga, bo rešen tudi sin.

Abrahamova preizkušnja ni samo verska, ampak tudi občečloveška. Lju­dje pogosto ne znamo dati resnične prednosti Tistemu, ki mu pripada vsa prednost. Če bi Abraham izbral ljubezen do sina, bi izgubil tako sina kot odnos z Bogom. Bog je edini, ki more braniti in ohraniti sinovo življenje. On je tisti, ki je Abrahamu naklonil otroka. V luči vere se Abraham tega dobro zaveda: vera torej omogoča, da človek vidi več kot le svoje notranje dogajanje.

Vrstica 14: je nekakšna etiologija imena tistega kraja: »Na gori Gospodo­vi bo preskrbljeno« (iz glagola »videti« ra’ah). Gora je simbol srečanja med Bogom in človekom. Pot do tega srečanja je naporna. Na goro se je potrebno povzpeti. Vzpon poteka v tišini srca, na gori bo za vse poskrbljeno.

Vrstice 15-18: vrstice so nekakšen dodatek, ki pa je del dialoga med ange­lom in Abrahamom. Dodatek želi potrditi prejšnje obljube, dane Abrahamu. Morda so povezane s kasnejšimi dogodki Izraelove zgodovine.

Vrstica 19: Abraham in Izak se vrneta k hlapcema, s katerima skupaj od­idejo proti Beeršebi, kjer odslej prebival Abraham. Dogodek preizkušnje je ključna poteza, ki spremlja tudi Izraelovo zgodovino. V pripovedi o Abraha­movi preizkušnji se kot edina pot reševanja preizkušnje izkaže vera in poslu­šnost Božjemu glasu v notranjem dialogu z njim.

Pripravil: Sebastjan Cerk

Foto: splet