Pripoved o Jakobu
Objavljeno: 25. 02. 2020
|
dias 2
Jakobove sanje (1 Mz 28,10-22)
Jakob je tretji očak, ki za razliko od Izaka veliko potuje in je tako podoba Izraela. Jakobu se Bog prikaže dvakrat; prvič na začetku poti v Betelu, nato pa proti koncu njegovega potovanja pred srečanjem z Ezavom (1 Mz 32,23-33).
dias 3
Na pripoved o Jakobovih sanjah sta vplivali dve izročili. Prvo izročilo (v. 10-12 in 16-19) opisuje videnje stopnic do neba, po katerih hodijo angeli, in odkritje svetega kraja. Drugo izročilo (v. 13-15 in 20-21) pa govori o Božjih obljubah in Jakobovi zaobljubi. Vrstica 22 poveže obe izročili in zaključi odlomek.
Vrstica 10: »Jakob je odšel iz Beeršebe in potoval proti Haranu.« Vrstica je nekakšen uvod. Beeršeba je mesto povezano z življenjem očakov. Tam sta živela Abraham in Izak. Jakob odide od doma iz dveh razlogov: strah ga je bratove jeze zaradi ukradenega blagoslova (1 Mz 27,42), poleg tega si želi najti ženo med sorodniki (1 Mz 28,2).
Vrstici 11-12: opisujeta Jakobove sanje: Jakob vidi stopnice in angele, ki hodijo gor in dol po njih. Te sanje najdejo odmev tudi v Novi zavezi (prim. Jn 1,51). Ključni besedi sta »kamen« (‘eben) in »kraj« (maqom). Stopnice so postavljene na zemljo, a segajo do Boga in tako povezujejo zemljo z nebom. Videnje želi opozoriti na temeljno povezavo med Bogom in Jakobom.
Vrstice 13-15: na vrhu stopnic stoji Bog, ki dá Jakobu obljube. Poleg prve obljube – obljube potomstva, druge – obljube dežele, in tretje – obljube blagoslova, mu da še četrto obljubo – varstvo na njegovih poteh.
Vrstice 16-19: so povezane s prvim izročilom, ki poudarja Jakobovo videnje. Svetišča so pogosto nastala na krajih, ki so bili povezani z izkušnjo nadnaravnega. Tak primer imamo tudi tu. Jakob kraj, ki se je prej imenoval Luz, preimenuje v Betel, kar pomen »Božja hiša« (bet– el). Prvo izročilo torej sporoča, kako je Jakob odkril sveti kraj.
Vrstice 20-22: Jakob naredi zaobljubo: če bo Gospod izpolnil svoje napovedi, bo njegov Bog. Glavne teme drugega izročila so torej Božje obljube in Jakobova zaobljuba.
Vrstica 22: To je zaključna vrstica, ki združi obe izročili.
Zakaj je prišlo do združitve dveh izročil? Pri odgovoru na to vprašanje nam lahko pomaga odlomek 1 Mz 13,14-17, v katerem so uporabljeni nekateri skupni izrazi (npr. »kakor prahu«, »tebi in tvojim potomcem«).
dias 4
| 1 Mz 13, 14-17
|
1 Mz 28, 13-15
|
| 14Gospod je govoril Abramu, potem ko se je Lot ločil od njega: »Povzdigni oči in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! | 13 In glej, Gospod je stal zgoraj in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojim potomcem. |
| 15 Zares, vso deželo, ki jo vidiš, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. | 14Tvojih potomcev bo kakor prahu zemlje. Razširil se boš proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu, in v tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje. |
| 16 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. Če bi kdo mogel prešteti prah zemlje, bi lahko preštel tudi tvoj zarod. | 15 Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boš hodil, in pripeljal te bom nazaj v to deželo. Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil.« |
| 17 Vstani in prehodi deželo po vsej njeni dolžini in širini, kajti tebi jo dajem.« |
Cilj pripovedovalca je primerjati in povezati lika Abrahama in Jakoba. Bog Jakobu potrdi obljube, ki jih je dal že Abrahamu, doda pa še četrto obljubo, obljubo varstva. Ta je povezana s kasnejšim obdobjem, s časom izgnanstva: tudi če Izraelci živijo v izgnanstvu, izven obljubljene dežele, so še vedno del Izraela, deležnega Božjih obljub. To dejstvo daje močan temelj narodni istovetnosti in ob premišljevanju življenja očakov napolnjuje življenje z novim upanjem. Do povezave obeh izročil je torej prišlo v času izgnanstva ali kmalu po njem. Dogodek posreduje veselo teološko sporočilo, da Bog vedno spremlja tistega, ki mu zaupa, saj mu njegove poti niso tuje.
Pripravil: Sebastjan Cerk
Foto: splet
Povej naprej.
Oglejte si še
