PPS: pripoved o Jakobu

dias 2

Jakobove sanje (1 Mz 28,10-22)

Jakob je tretji očak, ki za razliko od Izaka veliko potuje in je tako podoba Izraela. Jakobu se Bog prikaže dvakrat; prvič na začetku poti v Betelu, nato pa proti koncu njegovega potovanja pred srečanjem z Ezavom (1 Mz 32,23-33).

 

dias 3

Na pripoved o Jakobovih sanjah sta vplivali dve izročili. Prvo izročilo (v. 10-­12 in 16-19) opisuje videnje stopnic do neba, po katerih hodijo angeli, in odkritje svetega kraja. Drugo izročilo (v. 13-15 in 20-21) pa govori o Božjih obljubah in Jakobovi zaobljubi. Vrstica 22 poveže obe izročili in zaključi odlomek.

Vrstica 10: »Jakob je odšel iz Beeršebe in potoval proti Haranu.« Vrstica je nekakšen uvod. Beeršeba je mesto povezano z življenjem očakov. Tam sta živela Abraham in Izak. Jakob odide od doma iz dveh razlogov: strah ga je bratove jeze zaradi ukradenega blagoslova (1 Mz 27,42), poleg tega si želi najti ženo med sorodniki (1 Mz 28,2).

Vrstici 11-12: opisujeta Jakobove sanje: Jakob vidi stopnice in angele, ki hodijo gor in dol po njih. Te sanje najdejo odmev tudi v Novi zavezi (prim. Jn 1,51). Ključni besedi sta »kamen« (‘eben) in »kraj« (maqom). Stopnice so postavljene na zemljo, a segajo do Boga in tako povezujejo zemljo z nebom. Videnje želi opozoriti na temeljno povezavo med Bogom in Jakobom.

Vrstice 13-15: na vrhu stopnic stoji Bog, ki dá Jakobu obljube. Poleg prve obljube – obljube potomstva, druge – obljube dežele, in tretje – obljube blago­slova, mu da še četrto obljubo – varstvo na njegovih poteh.

Vrstice 16-19: so povezane s prvim izročilom, ki poudarja Jakobovo vide­nje. Svetišča so pogosto nastala na krajih, ki so bili povezani z izkušnjo nadna­ravnega. Tak primer imamo tudi tu. Jakob kraj, ki se je prej imenoval Luz, pre­imenuje v Betel, kar pomen »Božja hiša« (betel). Prvo izročilo torej sporoča, kako je Jakob odkril sveti kraj.

Vrstice 20-22: Jakob naredi zaobljubo: če bo Gospod izpolnil svoje napo­vedi, bo njegov Bog. Glavne teme drugega izročila so torej Božje obljube in Jakobova zaobljuba.

Vrstica 22: To je zaključna vrstica, ki združi obe izročili.

Zakaj je prišlo do združitve dveh izročil? Pri odgovoru na to vprašanje nam lahko pomaga odlomek 1 Mz 13,14-17, v katerem so uporabljeni nekateri skupni izrazi (npr. »kakor prahu«, »tebi in tvojim potomcem«).

 

dias 4

1 Mz 13, 14-17

 

1 Mz 28, 13-15

 

14Gospod je govoril Abramu, potem ko se je Lot ločil od njega: »Povzdigni oči in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! 13 In glej, Gospod je stal zgoraj in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojim potomcem.
15 Zares, vso deželo, ki jo vidiš, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. 14Tvojih potomcev bo kakor prahu zemlje. Razširil se boš proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu, in v tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.
16 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. Če bi kdo mogel prešteti prah zemlje, bi lahko preštel tudi tvoj zarod. 15 Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boš hodil, in pripeljal te bom nazaj v to deželo. Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil.«
17 Vstani in prehodi deželo po vsej njeni dolžini in širini, kajti tebi jo dajem.«

 

Cilj pripovedovalca je primerjati in povezati lika Abrahama in Jakoba. Bog Ja­kobu potrdi obljube, ki jih je dal že Abrahamu, doda pa še četrto obljubo, obljubo varstva. Ta je povezana s kasnejšim obdobjem, s časom izgnanstva: tudi če Izraelci živijo v izgnanstvu, izven obljubljene dežele, so še vedno del Izraela, deležnega Bož­jih obljub. To dejstvo daje močan temelj narodni istovetnosti in ob premišljevanju življenja očakov napolnjuje življenje z novim upanjem. Do povezave obeh izročil je torej prišlo v času izgnanstva ali kmalu po njem. Dogodek posreduje veselo teološko sporočilo, da Bog vedno spremlja tistega, ki mu zaupa, saj mu njegove poti niso tuje.

Pripravil: Sebastjan Cerk

Foto: splet