Romanje po Sv. deželi: dvanajsti dan

Dvanajsti dan romanja je slovenska skupina romarjev začela v Jeruzalemu. Tam so si ogledali prizorišče zadnje večerje. To velja za enega najbolj točno določljivih svetih krajev v Palestini. Od l. 117 dalje je tu stala majhna cerkev, ki je že pred tem dolgo obstajala in označevala gornje prostore hiše. Ta cerkvica se je l. 70 izognila razdejanju Jeruzalema in je torej nastala v času apostolov. V naslednjih stoletjih so ob njej gradili vedno nove bazilike, cerkvica pa je ostala.

Cerkev zadnje večerje je ohranila svojo prvotno podobo svetišča v dveh nadstropjih.

V zgornjem delu hiše je dvorana zadnje večerje (Jn 13).

V spodnjem delu, danes spremenjenem v sinagogo, naj bi bil domnevno Davidov grob.

Dvorana zadnje večerje, v kateri je sv. Peter nagovoril sto dvajset ljudi (Apd 1,15), je morala pripadati kaki veliki večstanovanjski zgradbi. Po izročilu, ki izhaja iz Jeruzalema, naj bi Marija tu preživela zadnje dni svojega življenja in tukaj mirno zaspala. Tukaj so že v prvih stoletjih postavili kapelo in baziliko. Današnja zgradba ima dva dela: zgornji del je bazilika, pod njo pa je kripta.

Romanje so nadaljevali v Ein Karem, na kraj Marijinega obiskanja Elizabete. V Lukovem evangeliju beremo: “Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: “Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!”« (Lk 1,39-45).

Marija ji je tedaj odgovorila s čudovito hvalnico Gospodu, ki jo imenujemo Magnificat (Lk 1,46-55).

Ein Karem je torej tudi kraj rojstva Janeza Krstnika.

Ob zapisih v vseh svetovnih jezikih so našli tudi slovenski zapis Zaharijeve hvalnice.

Nato so obiskali spomenik otroškim žrtvam holokavsta v Yad Vashem. Okrog 1,5 milijona otrok je izgubilo življenje zaradi holokavsta.

Po Jezusovih stopinjah so nato prehodili isto pot, kot jo je prehodil Jezus od obsodbe pred Pilatom do Kalvarije. Ob molitvi križevega pota so se ustavljali od postaje do postaje.

Kalvarija, kraj Jezusove smrti na križu.

14. postaja seveda ni konec, saj je Jezus vstal iz groba. Obiskali so kraj Božjega groba, kraj vstajenja: