Vrata za srečanje z Jezusom so: priznati se za grešnika. Spreobrnjenje apostola Mateja se je odvilo v treh etapah: srečanje, praznovanje in pohujšanje. Jezus je srečal Mateja, ki je sedel pri mitnici. Izraelsko ljudstvo mu je moralo plačevati davek, ki ga je potem dal Rimljanom. Zaradi tega je bil zaničevan in imeli so ga za izdajalca domovine.

Jezus ga je pogledal in mu rekel: ‘Hodi za menoj.’ On je vstal in šel za njim, kakor o tem pripoveduje današnji evangelij. Na eni strani je Matejev pogled. Pobit pogled, ki je z enim očesom postrani gledal Boga, z drugim pa denar, ki se ga je oklepal, kakor je to naslikal Caravaggio, torej z osornim pogledom. Na drugi strani pa je Jezusov usmiljeni pogled, ki izraža veliko ljubezen. Odpor tega človeka, ki je hotel denar, je padel. Vstal je in šel za njim. Bil je namreč boj med usmiljenjem in grehom.

Jezusova ljubezen je lahko vstopila v srce tega človeka, ker je ta vedel, da je grešnik. Vedel je, da ni od nikogar zaželen, ampak osovražen. In ravno ta zavest, da je grešnik, je odprla vrata Jezusovemu usmiljenju. Torej je pustil vse in šel za njim. To je bilo torej srečanje med grešnikom in Jezusom.

Prvi pogoj za zveličanje je čutiti se v nevarnosti, kot je prvi pogoj za ozdravitev čutiti se bolan. Čutiti se grešnika je prvi pogoj za prejem tega pogleda usmiljenja. Pomislimo na Jezusov pogled, ki je tako lep, tako dober, tako usmiljen. Tudi mi, ko molimo, čutimo nad nami ta pogled. To je pogled ljubezni, pogled usmiljenja, pogled, ki rešuje. Ne bojte se ga.

Matej je ves srečen povabil Jezusa domov na obed. Druga etapa je ravno praznovanje. Matej je povabil prijatelje iz istega ‘sindikata’, torej grešnike in cestninarje. Gre za praznovanje srečanja z Očetom, praznovanje usmiljenja. Jezus namreč ‘razsipava’ usmiljenje za vse.

Sledi tretji trenutek, to je pohujšanje. Ko so farizeji videli, da cestninarji in grešniki sedijo za mizo z Jezusom, so rekli njegovim učencem: ‘Zakaj vaš Učitelj je s cestninarji in grešniki?’ Vsak škandal se začne z vprašanjem: ‘Zakaj, kako to?’ Če povzamem, verjeli so, da zveličanje prihaja od njih samih. Čutili so se gotove. Ne! Bog nas zveliča, Jezus Kristus nas zveliča!
Toda Jezus je jasen, zelo jasen: ‘Pojdite se poučiti.’ In jih je poslal poučiti se. ‘Poučiti se, kaj pomeni usmiljenje, to kar Jaz hočem in ne žrtve, kajti nisem prišel klicati pravičnih, ampak grešnike.’ Če hočeš, da te Jezus pokliče, priznaj, da si grešnik. Pustimo se torej pogledati Jezusu s tistim njegovim usmiljenim pogledom, polnim ljubezni.

‘Usmiljenja hočem in ne daritve.’ In vrata za srečanje z Jezusom so: priznati si, da smo takšni kot smo, priznati resnico, torej grešniki. In On bo prišel in se bomo srečali. Zelo lepo je srečati Jezusa!

Ervin Mozetič