Peter, Jakob in Janez so v Jezusu prepoznali Božjega Sina

Objavljeno: 09. 03. 2020

|

Kategorije: Cerkev po svetu

<em>Peter, Jakob in Janez</em> so v Jezusu prepoznali <strong>Božjega Sina</strong>

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Malce čudna je današnja molitev Angel Gospodov s papežem zaprtim v knjižnici. Toda jaz vas vidim in sem vam blizu.« S temi besedami je papež Frančišek začel uvod v nagovor pred molitvijo Angel Gospodov v knjižnici Apostolske palače v Vatikanu, iz katere je potekal neposredni prenos tako preko Vatican Media za televizije po vsem svetu, kakor tudi preko prenosa Vatican News na Trg sv. Petra.

Jezusovo spremenjenje na gori

Evangelij današnje druge postne nedelje (prim. Mt 17,1-9) nam predstavi pripoved o Jezusovem spremenjenju. S seboj je vzel Petra, Jakoba ter Janeza in se povzpel na visoko goro, ki je simbol bližine z Bogom, da bi jih odprl za polnejše razumevanje skrivnosti svoje osebe, ker bo moral trpeti, umreti in potem vstati. Jezus jim je namreč že začel govoriti o trpljenju, smrti in vstajenju, ki ga čakajo, toda oni niso mogli sprejeti takšne vizije. Zaradi tega se je, ko so prišli na vrh, Jezus potopil v molitev in se spremenil pred tremi učenci: »Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč« (Mt 17,2).

»Ta je moj ljubljeni Sin…, njega poslušajte!«

Preko tega čudovitega dogodka spremenjenja so trije učenci poklicani prepoznati v Jezusu Božjega Sina sijočega v slavi. Tako so napredovali v poznavanju svojega Učitelja in se zavedali, da njegovo človeško obličje ne izraža vse njegove resničnosti. Njihovim očem je bila razodeta nadzemeljska in božanska Jezusova razsežnost. Od zgoraj se je zaslišal glas, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin…, njega poslušajte!« (v. 5). Nebeški Oče je potrdil Jezusovo »umestitev«, tako jo imenujmo, ki jo je že opravil na dan krsta v Jordanu in povabil učence, naj ga poslušajo in hodijo za njim.

Peter, Jakob in Janez priče spremenjenja

Potrebno je poudariti, da je Jezus od skupine dvanajsterih izbral Petra, Jakoba in Janeza, da bi jih popeljal s seboj na goro. Njim je namenil privilegij, da so spremljali spremenjenje. Zakaj jih je izbral? Ker so bolj sveti? Ne. Med uro preizkušnje ga je Peter zatajil, dva brata Jakob in Janez pa sta ga že pred tem bosta prosila, da bi imela prvi mesti v njegovem kraljestvu (prim. Mt 20,20-23). Vendar Jezus ne izbira po naših merilih, ampak po svojem načrtu ljubezni. Jezusova ljubezen nima meril, saj je ljubezen, ki izbira z načrtom ljubezni. Gre za zastonjsko, brezpogojno in z (Jezusove) strani svobodno pobudo, torej božansko prijateljstvo, ki nič ne zahteva v zameno. Kakor je poklical te tri učence, tako tudi danes kliče nekatere, da bi mu bili blizu in bi lahko pričevali. Biti Jezusove priče je dar, ki si ga nismo prislužili. Čutimo, da smo neprimerni, a se ne moremo izgovarjati zaradi svoje nesposobnosti.

Tudi nam Jezus pravi: »Vstanite in ne bojte se!«

Nismo bili na gori Tabor, s svojimi očmi nismo videli Jezusovega obličja, ki se je svetilo kot sonce. Kljub temu je bila tudi nam izročena Beseda zveličanja, podarjena nam je bila vera in v različnih oblikah smo okušali veselje srečanja z Jezusom. Tudi nam Jezus pravi: »Vstanite in ne bojte se!« (Mt 17,7). Na tem svetu zaznamovanim s sebičnostjo in pohlepnostjo Božjo luč zatemnjujejo vsakodnevne zaskrbljenosti. Pogosto pravimo: nimam časa za molitev, nisem sposoben opravljati nekega služenja v župniji, odgovoriti na prošnje drugih … Toda ne smemo pozabiti, da nas je krst, ki smo ga prejeli, napravil za pričevalce in sicer ne iz naših sposobnosti, ampak iz daru Svetega Duha.

Prošnja k Devici Mariji

V ugodnem času posta naj nam Devica Marija izprosi tisto poslušnost Svetemu Duhu, ki je potrebna, da se odločno odpravimo na pot spreobrnjenja.

 

Vir: Vatican News

Foto: Gora Tabor, Mojca Bertoncel

Povej naprej.