Odnos med Jožefovo in Judovo hišo

PPS:  Jožefova zgodba

Dias 9

Boj med obema rodovoma je bil prisoten že v Davidovem času. David je bil na začetku le kralj južnega kraljestva. Šele kasneje je zakraljeval tudi nad severnim in tako poenotil kraljestvo. Severno kraljestvo je namreč dolgo časa ostalo zvesto Savlu iz Benjaminovega rodu, tudi še po Savlovi smrti, kot je razvidno iz dogodkov o Davidovem nasledstvu.

V 2 Sam 2,8-11 beremo o Iš Bošetu – kralj rodov Gileada, Aserja, Jezreela, Efrajima, Benjamina in Izraela. V tem kontekstu pride do upora proti Davidu, ki ga vodi Benjaminovec Šeba.

V 2 Sam 20,1-22 beremo o Benjaminovem rodu, ki se bori proti Davidu.

V času Salomonovega kraljevanja se prepiri in nasprotovanja nadaljujejo: Salomon postavi Jeroboma, Efrajimca, kot predstavnika Jožefove hiše. Jeroboam se Salomonu upre, ker se mu zdi, da ta ni ravnal pravično. Jeroboam mora v Egipt in ostane tam do Salomonove smrti (1 Kr 11,26-40). Na koncu, v 1 Kr 12, se vrne iz Egipta in začne se delitev na dve kraljestvi. Jerobom postane kralj severnega kraljestva.

Dias 10

1 Kr 12,19 poroča o tem, da so se prepiri med rodovoma (Izraelom in Davidom) nadaljevali in trajajo »vse do danes«. Izrael postane ime za severno kraljestvo (staro ime je bilo: Jožefova hiša). Začne se vojna med Jeroboamom in Roboamom, Salomonovim sinom. Obdobje miru traja le osem let. V tem času sta si sever in jug tudi pomagala v poskusu pridobitve zemlje Ramota in Galaada. V 8. stol. postane Judov kralj Jotam. Takrat poteka najhujša vojna, imenovana tudi siro-efrajimska. Ozej, prerok iz severnega kraljestva, ki deluje v 8. stol., obtožuje Juda, ker je razširil svoje ozemlje na račun severnega kraljestva. Vojna se zaključi z napadom Asirije na Izrael. Takrat pade Samarija in začne se prvo izgnanstvo (722 pr. Kr.). Vojna se imenuje siro-efrajimska, ker se je Asirija povezala z Efrajimci v boju proti južnemu kraljestvu. Efrajimci sklenejo zavezo z Asirijo, da bi napadli člane svoje družine; v bistvu gre torej za vojno med brati, tj. z južnim kraljestvom (prim. Iz 7; 2 Kr 16). Dogodek obsodijo preroki, še posebej Izaija, in bo usoden – najprej za severno kraljestvo (722 pr. Kr.), nato pa tudi za južno, ki pade leta 587 pr. Kr. Takrat je bil uničen Jeruzalem in porušen tempelj.

Jožefova zgodba je bila verjetno napisana v 9. stol. pr. Kr. Takrat je bila Jožefova hiša najmočnejša. Rubenova različica je starejša in je povezana z izročilom iz severnega Izraela. Judova različica pa je mlajša in daje večjo vlogo južnemu kraljestvu (Judu), hkrati pa razlaga, zakaj je bil Jožef prodan: namig je na dogodke povezane s siro-efrajimsko vojno, kot smo videli.

V Jožefovi zgodbi zasledimo veliko pozornost za notranje doživljanje posameznih oseb, ki so bile vpletene v dogajanje: predvsem Jožefa, Jakoba in bratov.

Pripravil: Sebastijan Cerk

Uredila: Mojca Bertoncel