V četrtek, 19. marca, se s praznikom sv. Jožefa, zavetnikom mož in očetov, začne Teden družine, ki nosi naslov: “Kdor se uči, je mlad!”

Letos ga obhajamo v prav posebnih okoliščinah, ko več časa preživimo v ožjem družinskem krogu. V družini lahko izkoristimo to priložnost, da se vsak dan usedemo skupaj, preberemo zgodbo in ob tem odkrivamo, kaj je Bog položil na srce vsakemu izmed nas: zakoncu, otrokom, starim staršem… Vzemimo si čas za pogovor in drug drugemu pokažimo, da se imamo radi in da smo si dragoceni. Povežimo se v molitvi in povabimo Boga v naš dom, naj nas varuje v času te epidemije in naj nas vodi skozi življenje.

Na pastoralnem portalu Pridi in poglej bo vsak dan v Tednu družine objavljena resnična življenjska zgodba. Vsak večer bo na Radiu Ognjišče pri sv. maši nagovor, ki bo namenjen določeni populaciji (zakonci, starši, mladi, ovdoveli, ločeni, samski…). Teden družine se zaključi s praznikom Gospodovega oznanjenja Mariji, v sredo 25. marca, ki je obenem tudi materinski dan.

 

1. dan – četrtek, 19. marca

Pokličimo otroke, jih povabimo, da se usedemo skupaj na kavč in jim povejmo, da je danes praznik sv. Jožefa, Marijinega moža in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je zavetnik vseh mož in očetov. Zato bomo danes, na prvi dan Tedna družine prebrali zgodbo o očetu in sinu, zapisano po resničnem dogodku.  

 

NAJ SE ZGODI KARKOLI, VEDNO BOM S TEBOJ

Leta 1989 je silovit potres z močjo sedme stopnje po Richterjevi lestvici skoraj zbrisal Armenijo z zemljevida. V manj kot štirih minutah je umrlo več kot 30.000 ljudi. Sredi tega opustošenja in zmede je neki očka pustil ženo na varnem doma in odhitel v šolo, kjer bi moral biti njegov sin, ampak lahko je ugotovil le, da je šola zravnana z zemljo. Po hudem šoku ob izgubi, se je spomnil obljube sinu: »Naj se zgodi karkoli, vedno bom s teboj.« In oči so se mu napolnile s solzami. Ko je gledal kupe ruševin, ki so nekoč bile šola, je bilo vse skupaj videti brezupno, a kar naprej je mislil na obljubo sinu.

Skušal se je spomniti, kje je vsako jutro spremljal sina do razreda. Spomnil se je, da je bila sinova učilnica v zadnjem desnem vogalu, stekel je tja in začel odmetavati ruševine. Ko je tako kopal, so prišli še drugi nesrečni starši in tožili: »Moj sin! Moja hči!« Drugi dobronamerni starši so ga skušali spraviti proč od tistega, kar je nekoč bila šola, rekoč:

»Prepozno je!«

»Mrtvi so.«

»Ne morete pomagati.«

»Pojdite domov.«

»Dajte no, poglejte resnici v oči, ničesar ne morete storiti!«

»Vse skupaj boste samo še poslabšali!«

Vsakemu od staršev je odgovoril s stavkom: »Mi boste zdaj pomagali?« In nato je kopal dalje, kamen za kamnom in iskal sina. Prišel je poveljnik gasilcev in ga skušal spraviti stran od ruševin: »Velika nevarnost izbruha požara je in vsepovsod prihaja do eksplozij. V nevarnosti ste. Bomo že mi poskrbeli. Pojdite domov.« Nato je ljubeči in zaskrbljeni oče znova vprašal: »Mi boste zdaj pomagali?« Prišla je policija in rekli so: »Jezni ste, razburjeni. Druge spravljate v nevarnost. Pojdite domov. Bomo že mi poskrbeli.« Na to je odvrnil: »Mi boste zdaj pomagali?« Nihče mu ni pomagal

Pogumno je kopal sam, kajti moral je vedeti, ali je njegov sinko živ ali mrtev. Kopal je 8 ur. . . 12 ur. . . 24 ur. 36 ur. in 38. uro odstranil velik kos betonske plošče in zaslišal je sinov glas. Zavpil je njegovo ime: »ARMAND!«. Zaslišal je: »Očka?! Jaz sem, očka. Drugim otrokom sem rekel, naj jih ne skrbi. Če si živ, sem jim rekel, me boš rešil. In ko boš rešil mene, bodo tudi oni rešeni. Obljubil si mi, naj se zgodi karkoli, da boš vedno ob meni. Obljubil si, očka.«

»Kako ste? Kako je tam notri?« je vprašal oče.

»Tu nas je štirinajst od triintridesetih, očka. Prestrašeni smo, lačni, žejni in hvaležni, da si tu. Ko se je zgradba podrla, je nastal klin, kot nekakšen trikotnik, in nas rešil.« »Pridi ven, sinko.« »Ne, očka! Naj gredo najprej drugi otroci, ker vem, da me boš ti že potegnil ven. Naj se zgodi karkoli, vem, da mi boš pomagal.«

Mark V. Hansen

Za pogovor: Kdaj si bil ti najbolj ponosen na svojega očeta oz. kdaj se ti je zdel tvoje oče največji junak?

Molitev: Zmolimo za vse može in očete, da bi vedno zmogli poskrbeti za varnost vseh svojih bližnjih.

Lahko zmolimo skupaj očenaš in zdravamarijo. Še lepše pa je, če s svojimi besedami povzamemo vse tisto, o čemer smo se pogovarjali. Oblikujemo zahvalo ali prošnjo našemu nebeškemu Očetu. Povabimo še otroke, da povedo svoje molitve.

Na koncu zaključimo: Hvala ti, Oče, da si nam po Jezusu pokazal, kako dober si do nas. Daj da bomo poslušali Tvojega Sina in tako živeli, da ti bomo vedno bolj podobni in se bomo nekoč skupaj s Tabo srečali v nebesih. Amen.

Zloženka za Teden družine: Zloženka – Teden družine 2020