Veliko ljudi se sprašuje, kako je s spovedjo v tem trenutnem stanju epidemije. Ali ni res prav nobene možnosti, da bi se še pred Veliko nočjo spovedali svojih grehov in prejeli odpuščanje? Saj Cerkev je vendar tista, ki mora še posebej v težkih razmerah dajati ljudem Božjo tolažbo, odpuščanje in mir.

Treba je pojasniti, da je posamična spoved sicer redni način obhajanja tega zakramenta (prim. kan. 960 ZCP). V Cerkvi pa poznamo tudi skupno odvezo od grehov. To lahko spovednik podeli, če spovedanci prej opravijo posamično spoved. V izrednih primerih, ko grozi smrtna nevarnost, ali če je velika sila, pa je dovoljena izjema (kan. 961,1 ZCP).

Ker smo trenutno v izrednem času pandemije, je Apostolska penitenciarija  19. marca 2020 izdala noto glede zakramenta sprave. Zapisali so, da “je pravica krajevnega škofa opozoriti duhovnike in spokornike na previdnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri posamičnem obhajanju zakramenta sprave, kot so obhajanje na zračnem kraju zunaj spovednice, ohranjanje primerne razdalje in uporaba zaščitnih mask, vse to pa ob absolutni skrbi za varovanje spovedne molčečnosti in potrebne diskretnosti.”

“Poleg tega ima krajevni škof vedno pravico, da v mejah svojega cerkvenega ozemlja in glede na stopnjo pandemične okužbe določi primere velike sile, v katerih je dovoljeno podeliti skupno odvezo: na primer pri vhodu na bolnišnične oddelke, kjer so hospitalizirani okuženi verniki, ki so v smrtni nevarnosti, z uporabo zvočnika, kolikor je mogoče, in z ustreznimi previdnostnimi ukrepi, da se odveza lahko sliši.

Če se meni, da je nujno in potrebno, se v dogovoru z zdravstvenimi oblastmi ustanovijo skupine »posebnih bolnišničnih duhovnikov«, tudi na prostovoljni bazi in v skladu s pravili o zaščiti pred okužbo, da se zagotovi potrebna duhovna pomoč bolnim in umirajočim.

Kadar bi se posamezni verniki nahajali v boleči nezmožnosti prejemanja zakramentalne odveze, je treba spomniti, da popolno kesanje, ki prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, izraženo z iskreno prošnjo po odpuščanju (s tisto, ki jo je spokornik v tistem trenutku zmožen izraziti), ki jo spremlja votum confessionis, tj. resna odločitev, da se čim prej zateče k zakramentalni spovedi, doseže odpuščanje grehov, tudi smrtnih (prim. KKC, štev. 1452).”

Vir: RV

Luka M.