Kateheza: Blagor tistim, ki delajo za mir. Kristusov mir je sad njegove smrti in vstajenja

Papež Frančišek je današnjo katehezo med splošno avdienco, ki je potekala v knjižnici apostolske palače, namenil sedmemu blagru: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi«. Sveti oče je najprej razložil pomen besede »mir« ter spomnil, da je Kristusov mir sad njegove smrti in vstajenja. Poleg tega je poudaril, da se Božji sinovi imenujejo tisti, ki so se naučili umetnosti miru in jo udejanjajo; ti vedo, da ni sprave brez daritve lastnega življenja in da si je potrebno za mir prizadevati vedno in povsod.

Na začetku kateheze je bil prebran naslednji odlomek iz Pisma apostola Pavla Efežanom: »On [Jezus Kristus] je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka. Vzpostavil je mir in po križu spravil oba z Bogom v enem telesu, ko je v svoji osebi ubil sovraštvo.« (Ef 2,14-16)

Razumeti pomen besede »mir«

Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnja kateheza je posvečena sedmemu blagru, ki govori o »tistih, ki delajo za mir« in bodo imenovani Božji sinovi. Vesel sem, da je ta blagor na vrsti takoj po veliki noči, saj je Kristusov mir sad njegove smrti in vstajenja, kakor smo slišali v Pismu sv. Pavla. Da bi mogli razumeti ta blagor, je potrebno razložiti pomen besede »mir«, saj je le-ta lahko napačno razumljen ali včasih zbanaliziran.

Svetopisemski pomen: oblije, bujnost, blaginja

Usmerjati se moramo med dvema idejama o miru: prva je svetopisemska, kjer se pojavi čudovita beseda shalom, ki izraža obilje, bujnost, blaginjo. Ko se v hebrejščini vošči shalom, se vošči življenje, ki je lepo, polno, obilno, pa tudi v skladu z resnico in pravico, ki se bosta dopolnili v Mesiji, knezu miru (prim. Iz 9,6; Mih 5,4-5).

Sodoben pomen – notranja umirjenost – je nepopoln

Poleg tega obstaja tudi drug pomen, ki je bolj razširjen, kjer se besedo »mir« razume kot neke vrste notranjo umirjenost: sem miren, sem v miru … to je drugi pomen. Ta ideja je sodobna, psihološka in bolj subjektivna. Običajno se misli, da je mir spokojnost, harmonija, notranje ravnovesje. Ta pomen besede »mir« je nepopoln in ga ni mogoče absolutizirati, saj v življenju nemir lahko predstavlja pomemben trenutek za rast. Velikokrat je Gospod sam tisti, ki seje v nas nemir zato, da bi mu šli naproti, da bi ga našli. V tem smislu gre za pomemben trenutek rasti; medtem ko pa se lahko zgodi, da notranji mir pomeni t.i. navajeno vest in ne resnične duhovne osvoboditve. Gospod mora biti velikokrat »znamenje, ki se mu nasprotuje« (prim. Lk 2,34-35), da pretrese naše lažne gotovosti in nas privede do rešenja. In v tistem trenutku se zdi, da nimamo miru, vendar pa je Gospod tisti, ki nas postavi na to pot, da bi prišli do miru, ki nam ga bo dal On sam.
Gospodov mir je drugačen od človeškega.

Ob tem se moramo spomniti, da Gospod svoj mir pojmuje drugače od človeškega, od tistega, ki ga daje svet, ko pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.« (Jn 14,27) Ta mir je drugačen: Jezusov mir je drugačen od posvetnega miru.

Kakšen mir daje svet?

Vprašajmo se: kako daje mir svet? Če pomislimo na vojaške spopade, se vojne ponavadi končajo na dva načina: ali s porazom ene izmed strani ali pa z mirovnimi sporazumi. Samo želimo in molimo lahko, da bi se vedno krenilo po tej drugi poti; vendar pa moramo prav tako upoštevati, da je zgodovina neskončno sosledje mirovnih sporazumov, ki so jih na laž postavile vojne, ki so jim sledile ali preobrazba tistih vojn v druge načine ali na druga področja. Tudi v našem času vojna »po kosih« poteka na različnih prizoriščih in na različne načine.

V okviru globalizacije, ki jo tvorijo predvsem ekonomski ali finančni interesi, moramo vsaj posumiti, da »mir« nekaterih pomeni »vojno« drugih. In to ni Kristusov mir!

Kako »da« svoj mir Gospod Jezus?

Kako pa »da« svoj mir Gospod Jezus? Slišali smo sv. Pavla, ki pravi, da Kristusov mir pomeni »iz dveh napraviti eno« (prim. Ef 2,14), odpraviti sovraštvo in spraviti. In pot do izpolnitve tega dejanja miru je njegovo telo. On namreč spravi vse stvari in vzpostavi mir s krvjo svojega križa, kot na drugem mestu pravi isti apostol (prim. Kol 1,20).

Kdo so »tisti, ki delajo za mir«?

In tukaj se vprašam, vsi se lahko vprašamo: kdo so torej »tisti, ki delajo za mir«? Sedmi blagor je najbolj aktiven, izrecno operativen; beseda je podobna izrazu, ki je uporabljen v prvi vrstici Svetega pisma za stvarjenje in označuje pobudo in delavnost. Ljubezen je po svoji naravi ustvarjalna in si prizadeva za spravo za kakršnokoli ceno. Božji sinovi se imenujejo tisti, ki so se naučili umetnosti miru in jo udejanjajo, vedo, da ni sprave brez daritve lastnega življenja in da si je potrebno za mir prizadevati vedno in povsod. Vedno in povsod! To ni samostojno delo, ki bi bilo sad lastnih sposobnosti, ampak je izraz milosti, ki smo jo prejeli od Kristusa, ki je naš mir, preko katere smo postali Božji otroci.

Resnični mir izvira iz Kristusovega miru

Resnični shalom in resnično notranje ravnovesje izvirata iz Kristusovega miru, ki prihaja z njegovega križa in ustvarja novo človeštvo, ki je utelešeno v neskončni množici svetnikov in svetnic, ki so bili iznajdljivi, ustvarjalni, ki so izumljali vedno nove poti, da bi ljubili. To življenje Božjih otrok, ki po Kristusovi krvi iščejo in ponovno najdejo svoje brate, je resnična sreča. Blagor tistim, ki hodijo po tej poti.

Ponovno vsem voščim blagoslovljeno veliko noč, v Kristusovem miru! Hvala.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.