Molitveno bogoslužje za torek, 21. aprila

Objavljeno: 21. 04. 2020

Kategorije: Bogoslužje, Gradiva, Molitveno bogoslužje za vsak dan

<strong>Molitveno bogoslužje</strong> za <em> torek, 21. aprila</em>

Molitev lahko oblikujete po svoji lastni presoji ali izberete samo nekatere dele označene s sivimi naslovi (zahvale, berilo, prošnje…).

Pred začetkom molitve si razdelite branje posameznih odlomkov besedila.

Uredite si prostor za molitev (prtiček, sveča, križ, druge svete podobe …) in se usedete v krog.

Berilo

Berilo iz apostolskih del (Apd 4,32-37)

Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi ni nihče govoril; da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno. Z veliko močjo so apostoli pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in obilje milosti je bilo nad vsemi.

Nobenega ubogega ni bilo med njimi; kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval. Tako je Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba, (po naše: Sin tolažbe), levit, doma s Cipra, imel njivo, jo prodal in denar prinesel ter položil k nogam apostolov.

Psalm (Ps 93,1-2.5)

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Gospod je kralj, oblekel je veličastvo,

Gospod je oblekel moč, se opasal.

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne;

tvoj prestol je trden od pradavnine,

od vekomaj si ti.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva;

tvoji hiši pristoja svetost,

o Gospod, na večne čase.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Aleluja. Kristus je vstal in nam zasvetil, s svojo krvjo nas je odrešil. Aleluja.

Evangelij

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,7-15)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Resnično, resnično, povem ti: Treba vam je, da se rodite znova. Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre; tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Nikodem mu je odgovoril: »Kako se more to zgoditi?«

Jezus mu je rekel: »Ti si Izraelov učitelj, pa tega ne veš? Resnično, resnično, povem ti: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, spričujemo, a našega pričevanja ne sprejemate. Če sem vam govoril o pozemeljskih stvareh in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom govoril o nebeških? Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes. Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak kdor vanj veruje, imel večno življenje.«

Za razmislek

Iz pisem Monimu sv. Fulgencija, škofa iz Ruspe (2, 11-12)

Zakrament, ki uresničuje edinost in ljubezen

Po besedah apostola Petra se živi kamni vzidavajo v duhovno hišo, za sveto duhovništvo, da se darujejo duhovne daritve, Bogu prijetne po Jezusu Kristusu. Ni primernejše priložnosti, da molimo za duhovno zgradbo tega Kristusovega telesa, ki raste v ljubezni, kakor je ta, ko Cerkev, Kristusovo telo, v zakramentu kruha in keliha daruje Kristusovo telo in kri. Kelih zahvale, ki ga blagoslavljamo, ali ni udeležba pri krvi Kristusovi? Kruh, ki ga lomimo, ali ni udeležba pri telesu Kristusovem? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo, vsi smo namreč deležni enega kruha.

In zaradi tega prosimo, naj bi po isti milosti, ki stori, da je Cerkev Kristusovo telo, tudi vsi udje ljubezni, ki je trajna vez, vztrajali v edinosti tega telesa.

Pravilno pa prosimo, naj se to zgodi po daru tistega Duha v nas, ki je hkrati Očetov in Sinov.

Sveta Trojica je namreč po naravi sveta enota, enakost in ljubezen, edini in resnični Bog, ki posvečuje vse, ki jih posinovi in jim daje enodušnost. Zato je rečeno: Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.

Sveti Duh, hkrati Duh Očetov in Sinov, deluje v vseh, ki jim naklanja milost posinovljenja, tako kot je deloval v tistih, ki so po poročilu Apostolskih del prejeli istega Duha. O njih je rečeno: Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha. Sveti Duh je uresničeval to edinost, on, ki je eden in edini Duh Očetov in Sinov in ki je en Bog z Očetom in Sinom.

Zaradi tega pravi apostol Pavel, da je treba skrbno varovati to duhovno edinost z vezjo miru, ko takole opominja v pismu Efežanom: Opominjam vas, jaz, jetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh.

Kajti v tem, ko Bog v Cerkvi po Svetem Duhu ohranja svojo ljubezen, Cerkev samo dela za sebi prijetno daritev in želi, da bi Cerkev vedno prejemala to milost ljubezni. Tako bo mogla nenehno darovati Bogu prijetno, živo in sveto daritev.

Prošnje

Hvaležno prosimo Boga Očeta, njegovo brezmadežno Jagnje odjemlje grehe sveta in nas oživlja: