Didahe je verjetno najstarejši krščanski nesvetopisemski spis, ki je nastal še v prvem stoletju po Kr. Za razliko od evangelijev, ki podajajo kerigmo (oznanilo), je didahe nauk o načiunu življenja. Delo je kmalu utonilo v pozabo, iz katere ga je rešil škof Filotej Brienij leta 1873, ko je prepoznal to besedilo v enem od rokopisov v Carigradu.

 

Didahe: Nauk dvanajstih apostolov

I. Dve poti

II. Obredna določila

III. Disciplinski predpisi

IV. Kristusov prihod v slavi

I. Dve poti

Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe. In česar nočeš, da bi kdo storil tebi, tudi ti drugemu ne delaj.

Nauk teh besed pa je tale: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za svoje sovražnike in se postite za tiste, ki vas preganjajo. Kakšno zasluženje je, če ljubite tiste, ki vas ljubijo? Ali ne delajo tega tudi pogani? Vi pa ljubite tiste, ki vas sovražijo in ne boste imeli sovražnika.

Zdrži se mesnih poželenj.

Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo in boš popoln. Ako ti kdo vzame plašč, mu daj še suknjo. Ako te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Ako ti kdo vzame, kar je tvoje, ne terjaj nazaj – tega tudi ne moreš. Daj vsakemu, ki te prosi in ne zahtevaj povračila. Oče namreč hoče, da se od njegovih darov vsem daje. Blagor mu, kdor daje, kakor je ukazano – zakaj brezgrajen je. Gorje tistemu, ki sprejema; če seveda kdo sprejema, ker je potreben, bo brez kazni; če pa ni potreben, bo dajal odgovor, zakaj je vzel in čemu; ko pride v ječo, se bo preiskalo, kaj je storil; in ne bo prišel odondod, dokler ne bo plačal zadnjega beliča. Toda tudi to je rečeno: »Naj se spoti miloščina v tvojih rokah, dokler ne spoznaš komu jo daš«.

Druga zapoved pa se glasi: Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne zapeljuj dečkov, ne nečistuj, ne kradi, ne čaraj, ne zastrupljaj; ne uničuj otroka v materinem telesu in rojenega ne mori, ne želi blaga svojega bližnjega. Ne prisegaj po krivem, ne pričaj lažnivo, ne obrekuj, ne spominjaj se prizadetih krivic. Ne bodi dvoličen, ne v mislih, ne v besedi, smrtna past je namreč dvoličnost v besedi. Tvoja beseda ne bodi lažniva niti prazna, marveč prežeta z iskrenostjo in resnobo. Ne bodi lakomen niti skop niti hinavski niti škodoželjen, niti ošaben. Ne delaj hudobnih naklepov zoper svojega bližnjega. Ne sovraži nobenega človeka, marveč ene grajaj, za druge moli, še druge pa ljubi bolj kakor svoje lastno življenje.

Sin moj, izogibaj se vsega slabega in vsega, kar mu je podobno. Ne bodi nagle jeze, ker jeza vodi k uboju; ne bodi nevoščljiv, niti prepirljiv niti strasten, ker iz vsega tega izvirajo uboji. Sin moj, ne bodi počuten, ker počutnost vodi v nečistost; ne govori umazano in ne predajaj se poželjivim pogledom, ker iz vsega tega se rode prešuštva. Sin moj, ne vedežuj, ker to vodi v malikovalstvo; ne bodi vdan čaranju, ne astrologiji in ne vraževernim očiščevanjem. Ne obračaj svojega pogleda k temu in ne poslušaj, kajti iz tega se rodi malikovalstvo. Sin moj, ne bodi lažniv, ker laž vodi k tatvini; ne bodi lakomen denarja, niti ne nečimrn, kajti iz vsega tega se rode tatvine. Sin moj, ne bodi godrnjav, ker to vodi k obrekovanju; ne bodi nadut in ne zloben, kajti iz vsega tega izvira natolcevanje.

Bodi krotak, ker krotki bodo deželo posedli. Bodi potrpežljiv, usmiljen, brez hudobije, miroljuben in dober. Ohranjaj z vso spoštljivostjo božje besede, ki si jih slišal. Ne povišuj se in ne vedi se predrzno. Ne navezuj svojega srca na visoke, ampak občuj s pravičnimi in ponižnimi. Kar se ti pripeti, sprejmi za dobro, vedoč, da se brez Boga nič ne zgodi.

Sin moj, kdor ti govori Božjo besedo, tega se spominjaj podnevi in ponoči in ga spoštuj kakor Gospoda; kjer se namreč oznanja gospostvo, tam je Gospod. Vsak dan išči družbo svetih, da se opreš na njihove besede. Ne delaj razdora, marveč pomirjaj prepirljivce. Sodi pravično; ne glej na osebo, ko grajaš pregrehe. Ne dvomi, ali se bo ali se ne bo zgodilo kaj v tvoj prid. Ne steguj roke, da bi kaj dobil in ne umikaj je, ko je treba dati. Ako imaš kaj od dela svojih rok, dajaj odkupnino za svoje pregrehe. Ne pomišljaj se, ali bi dal ali ne in če daš, ne godrnjaj; spoznal boš namreč, kdo je, ki ti dobrotljivo povrača. Ne obračaj se od siromaka, ampak vse deli s svojim bratom in ne govori, da je to tvoja lastnina, kajti če ste skupni v neminljivih rečeh, koliko bolj v minljivih. Ne odteguj roke od svojega sina ali svoje hčere, marveč od mladih nog jih uči strahu Božjega. Ne zapoveduj v jezi svojemu služabniku ali svoji dekli, ki upata v istega Boga, da ne bosta izgubila strahu pred Bogom, ki je nad vsemi. Ne prihaja namreč klicati ljudi po zunanjosti, ampak tiste, ki jih je Duh za to pripravil. Vi služabniki, pa bodite pokorni svojim gospodarjem kot podobi božji v spoštljivosti in strahu.

Sovraži sleherno hinavščino in vse, kar ni Gospodu všeč. Ne odstopaj od Gospodovih zapovedi, ampak drži se tega, kar si prejel, ne da bi kaj dodajal ali odvzemal.

V svetem zboru se izpoveduj svojih grehov in ne začenjaj molitve z zlobno dušo.

To je pot življenja.

Pot smrti pa je tale. Predvsem je zlobna in polna prekletstva: ubojev, prešuštev, poželenja, nečistosti, tatvin, malikovanja, čaranja, zastrupljanja, ropov, krivih pričevanj, hinavščine, dvoličnosti, zvijačnosti, prevzetnosti, lakomnosti, nesramnega govorjenja, zavisti, nadutosti, ošabnosti, pomanjkanja slehernega strahu Božjega.

Tisti, ki hodijo po poti smrti, preganjajo dobre, sovražijo resnico, ljubijo laž, ne poznajo plačila pravičnosti, se ne drže dobrega in ne pravične sodbe, niso čuječi za dobro, marveč za slabo; odtujeni so krotkosti in potrpežljivosti, ljubijo nečimrnost, lovijo nagrade, nimajo srca za siromaka, se ne zmenijo za trpečega, ne poznajo svojega Stvarnika, morijo otroke, uničujejo božjo stvar (v materinem telesu), se obračajo stran od stiskanega, zatirajo trpečega, zagovarjajo bogatine, krivično sodijo ubožce, so grešniki skoz in skoz.

Vsega tega se varuj, sin moj!

Glej, da te kdo ne zapelje s poti Nauka, kajti tak te uči različno od Boga. Če moreš nositi ves Gospodov jarem, boš popoln; če pa ne moreš, stori to, kar moreš.

II. Obredna določila

Kar zadeva jed, vzemi, kar moreš. Kar pa je darovano malikom, tega se povsem varuj; s tem se namreč služi mrtvim bogovom.

Kar zadeva krst, krščuj takole: Ko ste poklicali v spomin vse te nauke, krstite v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha v živi vodi. Če nimaš žive vodi, krsti v kaki drugi vodi; če ni mrzle, pa v topli. Če nimaš ne te ne one (toliko, da bi krščenca potopil), izlij vodo na glavo trikrat v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Pred krstom naj se krstitelj in krščenec postita, pa tudi drugi naj se, če morejo. Odredi, naj se krščenec posti en dan ali dva (pred krstom).

Vaši posti naj ne bodo istočasno s posti hinavcev. Ti se namreč postijo drugi in peti dan tedna; vi pa se postite četrti in šesti dan. Ne molite kakor hinavci, ampak, kakor je zapovedal Gospod v svojem evangeliju.

Molite takole:

Oče naš, ki si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime;
pridi tvoje kraljestvo;
zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh;
in odpusti nam naš dolg,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom;
in ne daj nam priti v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Zakaj tvoja je moč in slava na veke.

Tako molite trikrat na dan!

Kar zadeva zahvalo (eucharistia), se zahvaljujte (eucharistesate) takole. Najprej pri čaši: Hvalimo te, naš Oče, za sveto vinsko trto Davida, tvojega služabnika, ki si nam jo dal spoznati po Jezusu, svojem služabniku (pais). Tebi slava na veke! Amen. Nato za zlomljeni kruh: Hvalimo te, naš Oče, za življenje in spoznanje, ki si nam ga dal odkriti po Jezusu, svojem služabniku. Tebi slava na veke! Amen. Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo, raztresen po gorah in je zgneten postal eden, tako naj se zbere tvoja Cerkev od koncev zemlje v tvoje kraljestvo; zakaj tvoja je slava in moč na veke! Amen. Naj nihče ne je in ne pije od vaše zahvale (eucharistia) razen tistih, ki so sprejeli krst v Gospodovo ime. Kajti o tem je rekel Gospod: »Ne dajajte svetega psom!«

Ko ste se nasitili, se zahvaljujte (eucharistesate) takole: Zahvalimo se ti, sveti Oče, za tvoje sveto ime, ki ga daš prebivati v naših srcih in za spoznanje, vero in nesmrtnost, ki si nam jo dal razodeti po Jezusu, tvojem služabniku. Tebi slava na veke! Amen.

Ti, vladar vsemogočni, si ustvaril vse v slavo tvojega imena in si dal hrano in pijačo v uživanje človeškim otrokom, da bi te hvalili (eucharistesosin); nam pa si podaril duhovno hrano in duhovno pijačo, ter večno življenje po Jezusu, tvojem služabniku. Predvsem te hvalimo, ker si mogočen. Tebi slava na veke. Amen.

Spomni se, Gospod, svoje Cerkve in reši jo vsega zla in napravi jo popolno v tvoji ljubezni. Posveti jo in zberi jo od štirih vetrov v tvoje kraljestvo, ki si ji ga pripravil. Tvoja je moč in slava na veke! Amen.

Naj pride milost in preide naj ta svet! Amen. Hozana Davidovi hiši! Kdor je svet, naj se približa; kdor ni, naj se spokori; Maranatha! Amen!

Prerokom pa dovolite, naj izrekajo zahvalo, kakor hočejo.

III. Disciplinski predpisi

Če kdo pride med vas in uči vsega tega, kar je bilo doslej povedano, ga sprejmite. Če pa je tisti, ki uči, sam pokvarjen in podaja drugačne nauke zato, da bi podiral, ga ne poslušajte. Če pa pride, da bi pomnožil pravičnost in spoznanje Gospoda, ga sprejmite kakor Gospoda.

Kar zadeva apostole in preroke, se ravnajte po zapovedi evangelija. Vsak apostol, ki pride k vam, naj bo sprejet kakor Gospod. Vendar naj ne ostane več kot en dan, če pa je potrebno še naslednji dan. Če ostane tri dni, je lažniv prerok. Pri svojem odhodu naj apostol vzame s seboj samo kruh, da pride do tja, kjer se bo nastanil. Če prosi za denar, je lažniv prerok.

Ne postavljajte na preizkušnjo in ne sodite drzno nobenega preroka, ki govori po božjem navdihnjenju; zakaj vsak greh bo odpuščen, ta greh pa ne bo odpuščen.

Vendar pa ni prerok vsakdo, ki govori po navdihnjenju, ampak samo tisti, ki ima Gospodov način ravnanja. Po načinu življenja boste torej razločili krivega preroka od pravega. Razen tega noben prerok, ki po navdihnjenju odredi pripravo mize (za siromake), ne bo od nje jedel; drugače je to krivi prerok. Vsak prerok, ki uči resnico, ne da bi izpolnjeval tisto, kar uči, je kriv prerok.

Nasprotno pa ne sodite vsakega preizkušenega in pristnega preroka, ki deluje za vesoljstveno skrivnost Cerkve, a ne uči delati vse tisto, kar sam dela – ne sodite ga, kajti sojen bo pred Bogom. Tako so namreč delali tudi stari preroki.

A če kdo reče po navdihnjenju: Daj mi denar, ali kaj drugega, ne poslušajte ga. Toda če prosi za druge, ki so v stiski, naj ga nihče ne sodi.

Kdorkoli pride k vam v Gospodovem imenu, naj bo sprejet. Potem ga dajte na preizkušnjo in ga boste prepoznali. Saj ste sposobni razlikovati desnico od levice.

Če je tisti, ki pride k vam, na potovanju, mu pomagajte po svojih močeh. Vendar naj ne ostane pri vas več ko dva ali tri dni, če je to potrebno. Če pa se namerava nastaniti pri vas in je rokodelec, naj dela in si služi živež. Če ne zna nobenega rokodelstva, poskrbite po svoji razsodnosti, da med vami kristjan ne bo živel brezdelno. Če se noče ravnati po tem, je barantač s Kristusom. Varujte se takih.

Vsak pravi prerok, ki se želi nastaniti pri vas, je vreden, da prejme svojo hrano. Prav tako je tudi pravi učitelj – kot delavec – vreden svoje hrane. Zato vzemi prvine vseh pridelkov stiskalnice in gumna, goved in ovac ter jih daj prerokom; zakaj oni so vaši veliki duhovniki. In če nimate preroka, dajte ubogim. Če pripravljaš peko kruha, vzemi prvino in daj jo v skladu z zapovedjo. Prav tako, kadar načneš vrč vina ali olja, vzemi prvino in jo daj prerokom. Od denarja, od obleke in od vsega svojega imetja vzemi prvino, kakor se ti bo zdelo primerno in daj jo v skladu z zapovedjo.

Na Gospodov dan se zbirajte za lomljenje kruha in za zahvalo. Pri tem najprej priznajte svoje grehe, da bo vaša daritev čista. In kdor koli je v prepiru s svojim tovarišem, naj se ne pridruži vašemu zboru, dokler se ni spravil, da bi vaša daritev ne bila onečaščena. Zakaj ta daritev je tista, o kateri je Gospod govoril: »Na vsakem kraju in ob vsakem času naj se mi daruje čista daritev, kajti velik kralj sem, pravi Gospod, in čudovito je moje ime med narodi«.

Izberite si škofe in diakone, vredne Gospoda, može, ki so krotki, brez navezanosti na denar, resnicoljubni in preizkušeni; kajti tudi oni opravljajo (leitourgousi) pri vas nalogo prerokov in učiteljev. Zatorej jih ne omalovažujte, saj spadajo med vaše odličnike, kakor preroki in učitelji.

Opominjajte se med seboj ne z jezo, temveč z miroljubnostjo, kakor imate to v evangeliju; in nihče naj ne govori s takim, ki je žalil svojega bližnjega in naj ga ne posluša, dokler se ni spokoril. Svoje molitve in miloščine in vsa svoja dejanja izvršujete tako, kakor imate v evangeliju našega Gospoda.

IV. Kristusov prihod v slavi

Čujte nad svojim življenjem; naj ne ugasnejo vaše svetilke in naj se ne razvežejo pasovi z vaših ledij, ampak bodite pripravljeni. Ne veste namreč za uro, v kateri pride naš Gospod. Zbirajte se pogosto in iščite, kar koristi vašim dušam; kajti ves čas, ki ste ga preživeli v veri, vam ne bo nič koristil, če ne boste v poslednjem trenutku popolni.

V poslednjih dneh se bodo namreč pomnožili krivi preroki in kvarljivci. Jagnjeta se bodo spreminjala v volkove in ljubezen se bo sprevrgla v sovraštvo. Ker bo narastla hudobija (anomia, nepostavnost), bodo ljudje drug drugega sovražili, preganjali in izdajali; in takrat se bo pojavil zapeljivec sveta, kakor da bi bil Sin Božji. Delal bo znamenja in čudeže in zemlja bo dana v njegove roke in izvršil bo hudodelstva, kakršnih ni bilo od začetka sveta. Takrat bo ves človeški rod vstopil v ogenj preizkušnje in mnogi se bodo pohujšali in se pogubili; tisti pa, ki bodo vztrajali v svoji veri, bodo rešeni tudi iz samega groba. In takrat se bodo prikazala znamenja resnice: najprej znamenje odprtih nebes, potem znamenje doneče trombe in kot tretje znamenje vstajenja mrtvih. Seveda ne vseh, ampak kakor je bilo rečeno: »Prišel bo Gospod in z njim vsi sveti.« Takrat bo svet videl Gospoda, ki bo prišel na oblakih neba.

Prevedel Anton Strle

Prisluhnite predavanju prof. dr. Mirana Špeliča o Didahe, nauku dvanajstih apostolov.

 


Vir: Besedilo

Uredila: Mojca Bertoncel