Molitveno bogoslužje za petek, 24. aprila

Objavljeno: 24. 04. 2020

Kategorije: Bogoslužje, Gradiva, Kateheze za odrasle, Molitveno bogoslužje za vsak dan, Velika noč

<strong>Molitveno bogoslužje</strong> za <em>petek, 24. aprila</em>

Berilo

Berilo iz Apostolskih del (Apd 5,34-42)

Tiste dni je v zboru vstal neki farizej Gamaliel, učitelj postave, ki ga je spoštovalo vse ljudstvo. Ukazal je, naj apostole za nekaj časa odstranijo; nato jim je govoril: »Izraelci, dobro premislite, kaj hočete storiti s temi ljudmi. Kajti pred dnevi je vstal Teuda, ki je trdil, da je nekaj, in pridružilo se mu je kakih štiristo mož; toda bil je ubit in vsi, ki so ga poslušali, so se razkropili in so bili uničeni.

Za njim je ob času popisovanja vstal Juda iz Galileje in je potegnil ljudstvo za seboj; tudi njega je bilo konec in vsi, kateri so ga poslušali, so se razpršili.

Zato vam zdaj pravim: Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničiti, da bi se kdaj ne izkazalo, da se borite proti Bogu.« In dali so se pregovoriti. Poklicali so torej apostole, jih pretepli in jim zabičali, naj ne govorijo v Jezusovem imenu, nato so jih izpustili. Ti pa so izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje za Jezusovo ime. In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjati Jezusa Kristusa.

Psalm (Ps 27,1.4.13-14)

Odpev: »Gospoda prosim, da bi prebival v Božji hiši.«

Gospod je moja luč in moja rešitev,

koga bi se bal?

Gospod je varuh mojega življenja,

pred kom bi trepetal?

Odpev: »Gospoda prosim, da bi prebival v Božji hiši.«

Eno prosim, Gospod, eno želim,

da bi prebival vse življenje v tvoji hiši,

da bi užival tvojo milino

in gledal tvoj tempelj.

Odpev: »Gospoda prosim, da bi prebival v Božji hiši.«

Verujem, da bom užival Gospodove dobrote v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen,

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!

Odpev: »Gospoda prosim, da bi prebival v Božji hiši.«

Aleluja. Če ste vstali s Kristusom, iščíte, kar je zgoraj, kjer je Kristus sedeč na Božji desnici. Aleluja.

Evangelij

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas je odšel Jezus na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla je pa za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik.

Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« To je pa rekel, ker ga je skušal, saj je sam vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus pravi: »Velite ljudem sesti.« Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kosce, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so torej in napolnili dvanajst košar s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora priti na svet.« Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Za razmislek

Iz govorov sv. Teodorja Studita, opata

Kristusov križ je naše odrešenje

O predragoceni dar križa! Glej, kako se blešči! Kakšna lepota in veličastje! To je čudovito drevo za pogled in okus. Ni kakor drevo v raju, ki je bila medla podoba dobrega in zla.

To je drevo, ki daje življenje, ne pa smrti. Luč je, ne tema. Po njem prideš v nebesa, ne izganja te iz raja. Na to drevo se vzpenja Kristus kot kralj na zmagoslavni voz. Premagal je hudiča, gospodarja smrti, in osvobodil človeški rod suženjstva trinoga.

Na to drevo gre Gospod kot hrabri bojevnik. V boju je bil ranjen na rokah in nogah in na prsih. Toda s svojo krvjo ozdravlja naše rane, to je našo naravo, ki jo je ranila strupena kača.

Drevo nas je najprej umorilo, sedaj pa po drevesu križa prejemamo življenje. Drevo nas je nekoč prevaralo, sedaj pa z drevesom izganjamo zvijačno kačo. Kakšna čudovita sprememba! Namesto smrti se nam daje življenje, namesto razkroja telesa, nesmrtnost, namesto sramote, slava.

Zato ne vzklika zaman apostol: Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu. Najvišja modrost, ki je vzbrstela iz križa, je uničila ošabno modrost sveta in njeno prevzetno nespamet. Dobrine, ki smo jih prejeli po križu, so odpravile vse kali hudobije in zlobe.

Podobe in znamenja od začetka sveta so bile le znanilke velikih dogodkov, ki bodo izhajali iz tega drevesa. Pazi, torej, kdorkoli si, ki hrepeniš po spoznanju. Ali ni vendar Noe s pomočjo neznatnega lesa rešil sebe in svojo družino ter živino pred katastrofalno poplavo, ki jo je poslal Bog?

Pomisli na Mojzesovo palico. Mar ni bila simbol križa? Z njo je spremenil vodo v kri, spremenjena v kačo je požrla pričarane kače čarodejev, z njo je udaril po morju in ga razdelil na dva dela in spet vrnil morske vode v prvotno stanje in tako potopil sovražnike, rešil pa izvoljeno ljudstvo.

Taka je tudi bila Aronova palica, simbol križa, ki je vzcvetela v enem samem dnevu in ga razodela kot zakonitega duhovnika.

Tudi Abraham je napovedal križ, ko je zvezal sina na grmadi. Križ je pokončal smrt, vrnil v življenje Adama. Vsi apostoli so dosegli slavo po križu, vsak mučenec je od njega prejel krono, vsak svetnik svetost. S križem smo se oblekli v Kristusa in slekli starega človeka. S križem smo se mi, Kristusove ovce, zbrali v enem hlevu in gremo v večno domovino.

Prošnje

Bog, Oče, Kristusa si obudil po Svetem Duhu in tudi naša umrljiva telesa boš oživil, zato te prosimo: