Molitveno bogoslužje za torek, 28. aprila

Objavljeno: 28. 04. 2020

Kategorije: Bogoslužje, Gradiva, Molitveno bogoslužje za vsak dan, Velika noč

<strong>Molitveno bogoslužje</strong> za <em>torek, 28. aprila</em>

Berilo

Berilo iz Apostolskih del (Apd 7,51-8,1)

Tisti čas je Štefan rekel ljudstvu, starešinam in pismoukom: »Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, vi, ki ste prejeli postavo po uredbi angelov in se je niste držali.«

Ko so to slišali, so se togotili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega. On, ki je bil poln Svetega Duha, pa je uprl pogled v nebo, videl Božje veličastvo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nanj; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamenjali. Priče pa so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. In kamnali so Štefana, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal. Savel pa je odobraval njegov umor.

Psalm (Ps 31,3-4.6-7.8.17.21)

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš vodil in ravnal.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

V tvoje roke izročam svojega duha:

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Razjasni svoj obraz nad svojim hlapcem,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Odpev: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.«

Aleluja. Jaz sem dobri pastir, govori Gospod, poznam svoje ovce in one poznajo mene. Aleluja.

Evangelij

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,30-35)

Tisti čas so ljudje rekli Jezusu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil? Naši očetje so jedli v puščavi mano, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.«

Za razmislek

Iz govorov sv. Avguština, škofa (34. govor, 1-3. 5-6)

Pojmo Gospodu pesem ljubezni

Slišali smo opomin, naj pojemo Gospodu novo pesem. Novi človek zna novo pesem. Pesem je izraz veselja; in če natančneje premislimo, izraz ljubezni. Kdor torej zna ljubiti novo življenje, zna peti novo pesem. Zaradi nove pesmi nam je torej potrebno opozorilo, da gre za novo življenje. V isto področje spadajo: novi človek, nova pesem, nova zaveza. Novi človek bo torej pel novo pesem, pripadal bo novi zavezi.

Ni ga človeka, ki bi ne ljubil. Toda vprašanje je, kaj ljubi. Opomin se torej ne glasi, naj ne ljubimo, marveč da bodimo izbirčni v tem, kaj naj ljubimo.

Toda kaj naj izvolimo, če nismo prej sami izvoljeni? Saj tudi ne ljubimo, če nismo prej sami ljubljeni. Čujte apostola Janeza: Mi ljubimo, ker nas je on prej ljubil. Vprašaj, odkod ima človek, da ljubi Boga! Ne najdeš in ne najdeš odgovora razen tega: Boga ljubimo, ker nas je Bog prej ljubil. Dal je samega sebe, ki ga ljubimo, dal je moč, da ga ljubimo. Čujte apostola Pavla, ki to bolj odkrito pove: Božja ljubezen je izlita v naša srca. Odkod? Mar od nas? Nikakor ne. Odkod pa? Po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.

Ker torej upamo v tako božjo pomoč, ljubimo Boga zavoljo Boga. Čujte še bolj odkrito Janezovo besedo: Bog je ljubezen in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem. Premalo je reči: Ljubezen je iz Boga. Kdo izmed nas bi si drznil reči: Bog je ljubezen? A tako je rekel mož, ki je vedel, kaj je imel.

Bog se nam pa po kratki poti sam ponuja; kliče nam: Ljubite me, pa me boste imeli, kajti če me nimate, me niti ljubiti ne morete.

O bratje, o otroci, o sinovi in hčere katoliške Cerkve, o sveti in nebeški rod, vi v Kristusu prerojeni in od zgoraj rojeni, poslušajte me! Še več: po meni pojte Gospodu novo pesem! Čuj, saj pojem, mi praviš. Poješ, kajpada poješ; slišim te. Toda pričevanju tvojega jezika ne sme nasprotovati tvoje življenje!

Pojte na ves glas, pojte s srcem, pojte z usti, pojte z vsem življenjem! Pojte Gospodu novo pesem! Bi li radi vedeli, kaj naj pojete o njem, ki ga ljubite? Seveda hočete peti o njem, ki ga ljubite; toda ne veste, kaj bi peli o njem. Slišali ste: Pojte Gospodu novo pesem. In kakšna bodi ta hvalnica?

Njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu. Pevec sam naj bo hvala njemu.

Hočete hvaliti Gospoda? Vi sami bodite tisto, kar mu želite povedati. Gospodova hvala pa boste, če boste lepo živeli.

Prošnje

Veselimo se v Kristusu, ki je v smrti porušeni tempelj svojega telesa z lastno močjo zopet postavil, in ga prosimo: