Ko smo proč od ljubljene osebe, se sprašujemo, kako ji je. Zanima nas tudi, ali kaj misli name? Me kaj pogreša?

Želimo vedeti, da nas ljubljena oseba nosi v sebi, da smo zapisani globoko v njenem srcu. Hočemo se prepričati, da fizična razdalja, ki je med nama, ne more uničiti najine povezanosti. V odnosu postane nevzdržno, če nas gloda dvom v to.

Prav takšen intimen vzajemni odnos želi imeti z nami Bog. Preden Jezus vstopi v trpljenje, tolaži svoje učence, da bo prosil Očeta, naj jim pošlje Duha, preko katerega bo ostal povezan z njimi. »Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas« (Jn 14,20). V tem kontekstu pa kar trikrat reče: »Če me ljubite…«

Takšna povezanost, ki premaga vse razdalje in ovire, je torej mogoča le v iskreni vzajemni ljubezni. Drugo ime zanjo je Sveti Duh. Prosiva Jezusa, naj nama pošlje še več svojega Duha, da bova oba še močneje povezana z Jezusom, z Očetom in med seboj.

Luka Mavrič

Foto: Laurenz Kleinheider, Unsplash