Papež Frančišek ob 100-letnici rojstva Janeza Pavla II.: Mož molitve, bližine in pravičnosti

Objavljeno: 19. 05. 2020

|

Papež Frančišek <em>ob 100-letnici rojstva Janeza Pavla II.</em>: <strong>Mož molitve, bližine in pravičnosti</strong>

18. maja je minilo sto let od rojstva sv. Janeza Pavla II., ki ga je papež Frančišek opisal kot moža molitve, bližine in pravičnosti, vedno povezane z usmiljenjem.

Ob stoti obletnici rojstva sv. Janeza Pavla II. je papež Frančišek danes zjutraj daroval mašo v kapeli bazilike sv. Petra, kjer se nahaja grob papeža Janeza Pavla II. »Mož molitve, bližine in pravičnosti,« ga je opisal Frančišek, ob katerem so somaševali kardinal Angelo Comastri, nadduhovnik vatikanske bazilike, apostolski elemozinjer kardinal Konrad Krajewski, Piero Marini, ki je v času pontifikata Janeza Pavla II. bil 18 let odgovoren za liturgijo, in poljski nadškof Jan Romeo Pawłowski, ki je zaposlen na državnem tajništvu.

Gospod je obiskal svoje ljudstvo

Pri homiliji je papež Frančišek spomnil, da »Gospod ljubi svoje ljudstvo«. Ko je Gospod iz te ljubezni poslal preroka, Božjega moža, je Izraelovo ljudstvo govorilo: »Gospod je obiskal svoje ljudstvo, ker ga ljubi.« Isto je počela množica, ki je sledila Jezusu, ko je videla, kaj je delal. »Gospod je obiskal svoje ljudstvo.« »In danes mi tukaj lahko rečemo, da je pred sto leti Gospod obiskal svoje ljudstvo, poslal je moža, ga pripravil za škofa in voditelja Cerkve,« je zatrdil papež Frančišek. »Gospod ljubi svoje ljudstvo, Gospod je obiskal svoje ljudstvo, poslal je pastirja.«

Mož molitve

Spregovoril je o treh potezah dobrega pastirja, ki so značilne za sv. Janeza Pavla II.: molitev, bližina ljudstvu, ljubezen do pravičnosti.

Sv. Janez Pavel II. je bil Božji človek, ker je molil, veliko je molil, kljub delu, ki ga je imel pri vodenju Cerkve. »Dobro je vedel, da je prva škofova naloga molitev. To je vedel in tako je delal. Zgled škofa, ki moli. To je prva naloga. In naučil nas je, da ko si škof zvečer izpoveduje vest, se mora vprašati: Koliko ur sem danes molil? Mož molitve.«

Mož bližine

Druga lastnost sv. Janeza Pavla II. je bližina. Bil je mož bližine. »Ni bil človek, ki je ločen od ljudstva. Nasprotno, srečeval se je z ljudstvom in obkrožil ves svet, da bi se srečal s svojim ljudstvom. Iskal je svoje ljudstvo, postal mu je blizu. Bližina je ena od potez Boga s svojim ljudstvom. Spomnimo se, da Gospod pravi svojemu ljudstvu: ‘Glej, katero ljudstvo je bilo tako blizu svojim, kakor si ti meni?’ Bližina Boga z ljudstvom, ki potem postane tesna v Jezusu, postane močna v Jezusu. Pastir je blizu ljudstvu, sicer ni pastir, je hierarh, je administrator, morda dober, vendar ni pastir. Bližina ljudstvu. In sv. Janez Pavel II. nam je dal zgled te bližine: blizu velikim in malim, blizu bližnjim in oddaljenim, vedno blizu, postal je blizu.«

Mož ljubezni do pravičnosti

Kot tretjo potezo sv. Janeza Pavla II. je papež Frančišek izpostavil njegovo ljubezen do pravičnosti. »A do popolne pravičnosti,« je poudaril. »Človek, ki je hotel pravičnost, socialno pravičnost, pravičnost narodov, pravičnost, ki odganja vojne. Popolno pravičnost. Zato je sv. Janez Pavel II. bil mož usmiljenja, kajti pravičnost in usmiljenje gresta skupaj, ne moreta se ločiti, sta skupaj. Pravičnost je pravičnost, usmiljenje je usmiljenje, a enega brez drugega ni mogoče najti.«

In ko govorimo o pravičnosti in usmiljenju, pomislimo, kaj vse je storil sv. Janez Pavel II., da bi ljudje razumeli Božje usmiljenje. Pomislimo, kako je spodbujal pobožnost do sv. Faustine. »Čutil je, da ima Božja pravičnost to obličje usmiljenja, to držo usmiljenja. In to je dar, ki nam ga je on zapustil: pravičnost-usmiljenje in pravično usmiljenje.«

Papež Frančišek je homilijo sklenil s povabilom k molitvi: »Danes molimo, naj vsem nam dá milost molitve, milost bližine in milost pravičnosti-usmiljenja in usmiljenja-pravičnosti.« Ob koncu maše je še prosil Boga, naj v vseh nas zaneti »plamen ljubezni, ki je neprestano poživljal življenje sv. Janeza Pavla II.«, da se je daroval za Cerkev.

Zadnji neposredni prenos jutranjih maš

To je bila tudi papeževa zadnja jutranja maša, ki smo jo v času pandemije koronavirusa, od 9. marca dalje, lahko spremljali preko neposrednega prenosa. V Italiji svoja vrata ponovno odpirajo tudi cerkve, ob upoštevanju varnostnih ukrepov pa se verniki lahko ponovno udeležujejo maš. Od jutri dalje, 19. maja, ne bo več neposrednih prenosov maš, ki jih papež Frančišek daruje vsako jutro ob 7. uri v kapeli Doma sv. Marte.

 


Vir: Vatican News

Foto: arhiv PS

Obj.: M. B.

Povej naprej.