Junij je poseben mesec. Iz več razlogov. S Pridigarjem bi lahko rekli, da je to najprej »čas smejanja«. Vriski otrok naznanjajo konec šolskega leta in začetek poletnih počitnic. Njihov smeh je še posebej sladek, če se veselijo lepih ocen, ki so jih s prizadevnostjo pridobili skozi šolsko leto. Nobena nagrada za trud – ne čokoladna ne denarna – ni odličnejša od te, da se veselijo svojih rezultatov. Ali kakor pravi Pridigar: »Videl sem, da ni nič boljšega, kakor da se človek veseli svojih del…«(Prd 3,22). Kako lepo je videti otroke, ki so po celem letu učenja lahko ponosni na svoje dosežke in rezultate. Z njimi se veselijo tudi njihovi učitelji in starši. Nekaj je močno narobe, če se otrok bolj veseli nagrade, kot rezultatov svojega dela. V svoji glavi je zamešal, v čem je smisel in kaj je cilj. Tudi to se žal dogaja.

Junij je tudi čas, ko proslavljamo nastanek naše samostojne države Slovenije. Pred 29 leti je bil to čas pogumnih odločitev, za katere smo bili Slovenci pripravljeni tvegati tudi življenja. Te dni se spominjamo teh odločilnih dogodkov in slovesno praznujemo dan samostojnosti in neodvisnosti. Naši predniki pa tudi sodobniki so dolgo hrepeneli po samostojni državi in sedaj se lahko veselimo sadov njihovega prizadevanja. Kdor je samostojnost videl le kot priložnost, da zasede boljši stolček ali utrdi svojo pozicijo, je podoben zgornjemu učencu, ki je zamešal smisel. Le da v tem primeru nastrada predvsem država, oziroma državljani. Tudi to se žal dogaja.

Slovenci pa imamo v juniju še poseben razlog za proslavljanje in praznovanje. To je posvečevanje novomašnikov. V tem kontekstu imajo duhovniki posebno nalogo. Če je oni ne bodo opravljali, je ne bo namesto njih nihče drug: odpirati oči za pravi smisel. Da se učenci ne bi ustavili le ob ocenah in nagradah, ampak da prepoznajo vrednost znanja za življenje. Da pri verouku ne gre za oceno, ampak za to, da povabimo Jezusa v svoje srce. Da odrasli ne hodijo v službo le zaradi plače, ampak da tam dejansko služijo drugim. Da kot državljani ne iščemo le, kako bi se okoristili na račun države, ampak da jo skupaj gradimo. Tega ne more uzakoniti noben predpis, ker je to stvar naše kulture, naše duhovnosti. In prav zato molimo: »Duhovnikov nam daj, Gospod!«

 

Luka Mavrič

Foto: arhiv Katoliška Cerkev