Drobne, »nedolžne« laži

Je res treba svojemu zakoncu vse povedati po resnici?

V Svetem pismu piše: »Zato opustite laž in govorite resnico …« (Ef 4,25). Nekateri mislijo, da je nemogoče vedno govoriti resnico. Spet drugi bodo rekli, da načelno tega ne počnejo, morda si dovolijo tu in tam kakšno majhno laž ali zamolčanje, kar tako, zaradi »ljubega miru«. Če zamolčijo zakoncu kakšno malenkost zato, da ohranijo mir v hiši, gotovo ne bo nobene škode – tako si mislijo.

Ena od takih »nedolžnih« laži je, če npr. na vprašanje zakonca: »Kako si?«, odgovorimo: »Dobro,« v resnici pa nam gre slabo. Tega marsikdo ne dojema kot laž. S takim odgovorom se je le izognil(a), oziroma preložil(a) soočenje z zakoncem in s sabo. Navsezadnje je res tudi to, da iz malega raste veliko. Tako iz »nedolžnih« laži lahko zrastejo hujše: o nakupih, posojilih, prijateljstvih … Zato je dobro o tem premisliti, ker nas Sveto pismo spodbuja k popolnosti. Kot iskreni Jezusovi učenci se učimo biti vedno iskreni na Njegov način. Tri božje osebe, Oče, Sin in Sveti Duh namreč živijo v popolni odprtosti med seboj in k takšni ljubezni smo poklicani tudi mi.

Tega midva sama nikoli ne moreva doseči v polnosti. Lahko pa prosiva Boga, naj nama da milost, da bova vedno bolj iskrena in odkrita drug pred drugim.

Luka Mavrič

Foto: freepik.com