Letos mineva 20 let od kanonizacije sv. Favstine Kovalske, apostolke Božjega Usmiljenja, in 40 let od izida Okrožnice o Božjem usmiljenju »Dives in misericordia«.
Ob tej priložnosti nas Sergio Centofanti, novinar Vatican News, spomni na nekatere vidike usmiljenja v nauku zadnjih treh papežev, ter na evangeljske odlomke, ki govorijo o Jezusovem usmiljenju.

Janez Pavel II.: današnji človek nasprotuje Bogu usmiljenja

Papež Janez Pavel II. v omenjeni okrožnici izrazi »goreč poziv«, da bi Cerkev vedno bolj razodevala Božje usmiljenje, »ki ga današnji človek in svet tako zelo potrebujeta. Potrebujeta ga, čeprav se marsikdaj tega ne zavedata.« »Današnja miselnost – morda bolj kot nekdanja – nasprotuje Bogu usmiljenja in skuša že sam pojem usmiljenja izločiti iz življenja in ga iztrgati iz človekovega srca. Kaže, da beseda in pojem “usmiljenje” človeku nista pogodu.«

 

Papež Frančišek: smo v času usmiljenja

Tudi papež Frančišek po sledeh drugega vatikanskega koncila ter svojih predhodnikov odločno poudarja, da je to čas usmiljenja (Apostolsko pismo »Misericordia et misera«, 2016). Gre za oznanilo, oznanjeno z gorečnostjo, ki z veseljem napolnjuje srca mnogih ljudi. Kljub temu pa v nekaterih, tudi znotraj Cerkve, vzbuja dvome in zbeganost ali celo odprto sovražnost. Nahajamo se v enaki situaciji, kot je bila v evangelijih opisana pred 2000 leti: usmiljenje postaja dobronamerna in prazna beseda za tiste, ki ne čutijo, da ga potrebujejo, sovražna beseda tolikih naših »pravičnosti«, ki znajo samo obtoževati in obsojati s posploševanjem: Božja pravičnost pa, nasprotno, rešuje.

 

Benedikt XVI.: Usmiljenje je jedro evangelija

Za Benedikta XVI. je usmiljenje »dejansko osrednje jedro evangeljskega sporočila, je ime Boga samega, obličje, s katerim se je razodel v stari zavezi in v polnosti v Jezusu Kristusu, ki je utelešena stvariteljska in odrešilna Ljubezen« (Opoldanska molitev, 30. marec 2008). Evangelisti nam povejo, da so bili prvi, ki so nasprotovali Jezusu, pismouki in farizeji, ki niso sprejeli, da je bil Gospod usmiljen do grešnikov, tudi do najbolj znanih in osovraženih. Do njih, ki so se imeli za pravične in za pravoverne ter zagovornike Postave, ki so jo prejeli od očetov, je bil posebej strog. Jezusa so obsojali, da krši Postavo, preklinja in celo, da je obseden. Njihova jeza je razumljiva: mislili so, da so pravični in so čutili, da so ostro kritizirani. Mislili so, da zagovarjajo Boga in Bog jih je popravljal s trdimi besedami.

 

Evangeliji o usmiljenju:

  • Jezusova strogost do pismoukov in farizejev. Jezus je pismouke in farizeje večkrat opozoril z besedami »gorje vam«. V 23. poglavju Matejevega evangelija je to svarilo zapisano kar sedemkrat.
  • Jezusovi učenci obtoženi, da kršijo izročilo
  • Ne kdor pravi: »Gospod, Gospod …«
  • »Usmiljenja hočem in ne žrtve«
  • Bistvo krščanstva
  • Vprašanja o poslednji sodbi
  • »Oddaljeni« primeri dejavne ljubezni za »bližnje«
  • Ponižnost. Pustiti se popraviti
  • Brati znamenja časov …

 

Več na spletni strani: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2020-07/usmiljenje-evangelij-in-znamenja-casa.html