Torek, 28. julij: Ljulka in pšenica
Današnja prilika o dobri pšenici in o ljuljki opisuje problem zla v svetu in poudari Božjo potrpežljivost. Kako potrpežljiv je Bog! Vsak lahko to reče: ‘Kako potrpežljiv je Bog z mano!’ Pripoved se odvija na njivi z dvema nasprotnima si protagonistoma. Na eni strani je gospodar njive, ki seje dobro seme, na drugi pa sovražnik, ki predstavlja Satana in seje plevel.
Sčasoma je med pšenico začela rasti tudi ljuljka. Pred tem dejstvom imajo gospodar in njegovi služabniki drugačno držo. Služabniki bi radi posredovali tako, da bi izpulili ljuljko, a gospodarja skrbi le, da bo rešena pšenica, zato se zoperstavi rekoč: ‘Da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice’ . S to podobo nam je Jezus povedal, da sta na tem svetu dobro in zlo tako prepletena, da ju je nemogoče ločiti ter izruvati vse zlo. Samo Bog to lahko stori, in bo to storil med poslednjo sodbo. S svojimi dvoumnostmi ter s svojim zapletenim značajem je to sedanje stanje njiva za svobodo, za svobodo kristjanov, na kateri se izvaja težavno razločevanje med dobrim in zlom.
Na tej njivi v velikem zaupanju Bogu in v njegovo previdnost gre torej za združitev dveh, na videz nasprotnih drž: odločitve in potrpežljivosti. Odločitev, da hočemo biti dobra pšenica, z vsemi svojimi močmi in se torej distancirati do hudiča in njegovega zapeljevanja. Potrpežljivost pa pomeni, dati prednost Cerkvi, ki je kot kvas v testu in ki se ne boji umazati se z umivanjem obleke svojih otrok; ne pa Cerkvi ‘čistih’, ki predčasno hoče soditi, kdo je v Božjem kraljestvu in kdo ne.
Gospod, ki je učlovečena Modrost, nam danes pomaga razumeti, da dobrega in zla ne moremo poistovetiti z določenimi področji ali z določenimi skupinami ljudi: ti so dobri, ti so zli. Pove nam namreč, da meja med dobrim in zlim gre skozi srce vsakega človeka, gre skozi srce vsakega od nas. Vsi smo grešniki. Jezus Kristus nas je s svojo smrtjo na križu ter s svojim vstajenjem osvobodil sužnosti greha in nam dal milost, da gremo naprej po poti novega življenja. Poleg krsta pa nam je dal tudi spoved, kajti vedno potrebujemo, da so nam odpuščeni naši grehi. Gledati vedno in samo zlo, ki je zunaj nas, pomeni, da nočemo priznati greha, ki je tudi v nas.
Jezus nas pa tudi poučuje, da na drugačen način gledamo na njivo sveta, da opazujemo resničnost. Poklicani smo naučiti se Božjega časa, ki ni naš čas in tudi njegovega ‘pogleda’, da po zaslugi blagodejnega vpliva trepetajočega pričakovanja, to kar je bilo ljuljka, ali se je zdelo, da je ljuljka, lahko postane dober pridelek. To je spreobrnjenje, to je pogled upanja!
Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo v resničnosti, ki nas obdaja, razbrali ne le umazanijo in zlo, ampak tudi dobro in lepo, da bomo razkrinkali Satanovo delo, predvsem pa da bomo zaupali Bogu, ki zgodovini daje rast.
Ervin Mozetič