Iz katekizma Katoliške Cerkve: 2. Lahko z razumom spoznamo Boga?

V vsem, kar obstaja, je več kot vidimo. Urejenost, lepota in razvoj sveta kažejo preko sebe, na Boga.

Človek pri iskanju Boga išče poti, da bi Boga spoznal, neke vrste dokaze za Božje bivanje. Najde jih v svetu pa tudi v svoji lastni odprtosti za resnico, lepoto, dobro, v svoji svobodi, glasu svoje vesti, v svojem teženju po neskončnem in iskanju sreče.

Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. (Rim 1,19-20)

»Vprašaj lepoto zemlje, vprašaj lepoto morja, vprašaj lepoto ozračja, ki se razteza in razpršuje, vprašaj lepoto neba (…) vprašaj vse te stvari. Vse ti odgovarjajo: Glej, lepe smo. Njihova lepota je izpoved. Te lepote, podvržene spreminjanju, kdo jih je naredil, če ne Lepi, ki ni podvržen spreminjanju?« (sv. Avguštin)

Besedilo po: KKC 31-35, YouCat 4, 15-16.

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: Unsplash