Iz katekizma Katoliške Cerkve: 3. Bog človeku prihaja naproti

Sreča, ki jo iščete, sreča, do katere imate pravico, ima ime, ima obraz: to je Jezus iz Nazareta. (Benedikt XVI.)

Človek z razumom lahko spozna, da Bog obstaja, ne pa kakšen je. Ker si Bog želi, da bi ga spoznali, nam sam prihaja naproti, zato se nam je razodeval v vsej človeški zgodovini, dokončno tako, da je postal človek in živel med nami. Razodetje pomeni: Bog se prostovoljno odpre, se pokaže in govori svetu.

Bogu se ni bilo treba razodeti. To je storil iz ljubezni. Kot lahko v človeški ljubezni o ljubljenem nekaj vemo le tedaj, ko nam odpre svoje srce, tako lahko vemo nekaj o Bogu le, ker se nam je razodeval skozi vso človeško zgodovino. Že od stvarjenja naprej je iskal bližino s človekom. Po grehu naših prastaršev ljudi ni zapusti, ampak se jim je razodeval po očakih. Z Noetom je sklenil zavezo, izvolil je Abrahama, ki ga je naredil za očeta mnogih narodov in v njem blagoslovil vse rodove na zemlji. Po Mojzesu je dal ljudstvu deset zapovedi, po prerokih pa klical ljudi k spreobrnjenju in napovedal odrešenje, novo in večno zavezo, ki je namenjena vsem ljudem in bo zapisana v srcih. Ta se je uresničila z učlovečenjem Njegovega Sina, po katerem se nam je Bog dokončno razodel.

Po Jezusu Kristusu postane nevidni Bog viden. Postane človek kot mi. To nam kaže, kako daleč gre Božja ljubezen. On nosi vse naše breme, z nami hodi po vseh poteh. Je tam, kjer ne moremo več naprej, da nam odpre vrata v življenje.

Besedilo po: KKC 54-66, YouCat 7-9.

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: Unsplash