… in Bogu, kar je Božjega

Farizeji in herodovci so gledali, kako bi Jezusa ujeli v past, da bi ga lahko tožili. Do Njega so prišli z zvitim vprašanjem, da bi se v vsakem primeru ujel v past, kakorkoli bi odgovoril: “Ali se sme cesarju dajati davek ali ne?” (Mt 22,17).

Jezusov odgovor je zelo jasen in logičen: če je na denarju cesarjeva podoba, ta pripada cesarju.

Pogosto se ustavimo le pri prvem delu odgovora in spregledamo drugi del: »Dajte Bogu, kar je Božjega.« Jezus je na denarju izpostavil podobo cesarja. Lahko se vprašamo, kdo ali kaj pa nosi Božjo podobo? Iz celotnega Svetega pisma pa je povsem očitno, da je človek tisti, ki je ustvarjen po Božji podobi. Ko bomo zapustili ta svet in se srečali z Bogom iz oči v oči, bomo poročeni slišali vprašanje: »Si me prepoznal v zakoncu, ki sem ti ga pripeljal na pot?«

Prosimo Boga za ta pogled, da v zakoncu ne vidim le svoje žene ali svojega moža, ampak da je to najprej hči oziroma sin Nebeškega Očeta, ki ga je On pripeljal v moje življenje. Moj zakonec nikakor ni moja last. Čeprav nepopoln, je vendar Božji. Njegovo podobo nosi in samo Njemu gre zahvala zanj!

Luka M.

Foto: Sharon McCutcheon, Unsplash