Iz Katekizma Katoliške Cerkve: 12. Verujem v … Stvarnika nebes in zemlje

Nismo naključni in nesmiselni proizvod evolucije. Vsak od nas je sad Božje misli. Vsak je zaželen, vsak je ljubljen, vsak je potreben. Benedikt XVI.

Kateheza o stvarjenju je bistvenega pomena, saj zadeva temelje človeškega in krščanskega življenja. Daje namreč odgovore na temeljna vprašanja ljudi vseh časov: »Od kod prihajamo?« in »Kam gremo?«

Ti vprašanji sta predmet številnih znanstvenih raziskav o nastanku življenja, človeka, vesolja. Vabijo nas k občudovanju veličine Stvarnika, k zahvaljevanju za vsa njegova dela in za razumnost ter modrost, ki jo daje znanstvenikom in raziskovalcem.

Stvarjenje je prvi korak k veri, prvo pričevanje o Božji ljubezni. Resnica o stvarjenju se izraža v oznanilu prerokov, v molitvi psalmov in liturgije v modrostnih razmišljanjih izvoljenega ljudstva.

Svet je ustvaril Bog, ki je onkraj časa in prostora. Iz nič je priklical v bivanje vse stvari. Stvarjenje je skupno delo troedinega Boga. Oče je Stvarnik, Vsemogočni. Sin je smisel in srce sveta: »Vse je ustvarjeno po njem in zanj« (Kol 1,16). Sveti Duh pa vse drži skupaj. Je tisti, ki »oživlja« ( Jn 6,63).

Podoba šestih dni, v katerih je Bog ustvaril svet  želi povedati, kako dobro, lepo in modro je urejeno stvarstvo. Podaja pa tudi pomembna načela:

1. Ne obstaja nič, česar ni v bivanje priklical stvarnik.
2. Vse kar je, je na svoj način dobro.
3. Tudi tisto, kar je postalo slabo, ima dobro jedro.
4. Ustvarjena bitja in stvari so med seboj odvisne in obstajajo druga za drugo.
5. Stvarjenje v svoji urejenosti in harmoniji odseva Božjo presežno dobroto in lepoto
6. V stvarstvu obstaja hierarhija: Človek je nad živaljo, žival nad rastlino, rastlina nad neživo snovjo.
7. Stvarstvo se bliža velikemu praznovanju, ko bo Kristus svet pripeljal domov in bo Bog vse v vsem.

Besedilo po: KKC 282-288, YouCat, 44-46.

Pripravila: M. B.