Molimo z božičnimi figuricami iz jaslic

Priprava jaslic je idealna priložnost, da se kot družina med seboj povežemo in na ustvarjalen način upodobimo bistvo Božiča: Jezusovo rojstvo. Že ob sami izdelavi jaslic lahko odrasli otrokom pripovedujemo o Jezusovih časih. Božične figurice nas s svojimi gestami in telesnimi držami dobesedno nagovarjajo in vabijo, da podoživimo skrivnost božične noči z vsemi čuti.

Ko v domu diši po svežem mahu in ko je že vse na svojem mestu: hlevček, Sveta družina, pastirji, ovčke,… lahko postanejo jaslice tudi družinski prostor zbranosti in molitve. S svojimi figuricami nam ponujajo različne načine molitve, ki so še posebej blizu otrokom.

Tako lahko npr. ob koncu dneva vzamemo v roke figurico Jezuščka, ki potuje iz roke v roke in se mu zahvalimo za vse kar nam je bilo med dnevom podarjeno.

Ali pa se ob pogledu na Jezuščka, ki počiva v naših dlaneh, vprašamo: »Kaj bi nam želel Jezušček glede na vse kar se nam je med dnevom dogajalo, povedati, nam sporočiti, nas opogumiti,…« (Jezušček je iskren tako kot vsi otroci ?).

Z božičnimi figuricami lahko tudi reflektiramo svoj dan. Ob pogledu na jaslice se vprašamo: »Kakšen dan je za nami? Kaj vse smo doživeli? Koga srečali?…« Nato si izberemo eno izmed figur ( živali ali človeka) in z »njeno pomočjo« opišemo svoj dan. Npr. »Danes se počutim kot kamela. Za mano je dolg dan in moje telo je izmučeno,…« Ali: »Počutim se kot pastir, saj sem lahko danes brezskrbno občudoval lepoto narave in Ti želim povedati, da …« Svoje pripovedovanje lahko zaključimo z zahvalo ali prošnjo. Nato izbrano figuro postavimo tja kjer čutimo, da je v jaslicah naš prostor.

Trije kralji so Jezusu prinesli tudi darila. Vsak si izbere enega kralja in Jezusu pove, kaj mu danes poklanja. So to majhne pozornosti do brata, sestre, žene, moža? Morda obljuba, kakšno dobro delo bo Jezus prejel jutri, …

S takšno molitvijo lahko – otroci in odrasli – vedno znova zaznamo, da so jaslice tudi prispodoba nas samih. Mi kot družina smo prav tako »revni« kakor jaslice. Naš dom je z vso našo povprečnostjo in neredom hlevček, v katerega se rodi Jezus. Zato mu odprimo vrata ter dovolimo, da ljubeča Božja bližina preobrazi naš hlevček in naš vsakdanjik.

Iva Nežič Glavica
Foto: arhiv družine Glavica

Objava: Luka M.