Misli o O-antifonah pred božičnim praznikom: Ko bo jutri sonce vzšlo …

24. december, osmi dan božične osemdnevnice

Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

 “Ko bo jutri sonce vzšlo, bomo videli najvišjega Kralja, ki prihaja od Očeta kot ženin iz svojega bivališča.”

Duhovnost Cerkve prepoznava v novorojenem Bogu-človeku svojega Ženina, ki prihaja iz nebes, ki so njegovo bivališče. Kot ženin “zapušča” Očeta, da se pridruži nevesti. Ta zadnja antifona nas vključi v Božjo “ženitovanjsko” ljubezen do nas! Božič je praznik! Je začetek poročne gostije! Gostije, ki pomeni dvig “neveste” iz teme in smrtne sence v luč in življenje. O, skrivnost božične noči, prevzemi nas, prepoji nas s svojo skrivnostno močjo, da bomo živeli!

Z današnjim svitom pa skupaj z Marijo in Jožefom že zagledamo Betlehem. Po več kot sto kilometrski poti je Marija utrujena, a kljub temu polna življenja. Ko se bomo danes z njima podajali po prašnih poteh med tistimi nekaj hišami tega majhnega kraja v iskanju prenočišča in doživljali zavrnitev za zavrnitvijo, se lahko zvrstijo pred nami vse zavrnitve ljudi, ki smo jih morda mi zavrnili ali spregledali, saj so vključene v to zavračanje svete družine. Koliko zidov smo ljudje postavili med seboj, med narodi, med državami, pred begunci in migranti … A Marija se ne da zmesti. Bog bo že poskrbel, da bo tako kot mora biti, kot je za nas najboljše, saj je vendar tudi njegov Sin. Zato se Marija vedno bolj zaskrbljenemu Jožefu kar malo nagajivo smeji.

Sicer pa ure tečejo: pripravimo jaslice, kajti počasi se bližajo votlini – naši “votlini”, moji in tvoji; prav v njej sta se Jožef in Marija odločila prenočiti … Bog želi poskrbeti tudi za nas!

Pripravil: upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.