Premišljevanje ob jaslicah – Sumljive osebe …
V premislek …
Gospod, nič se ni spremenilo. Vse je tako kot lani in kot takrat, ko si prišel med nas …
- Ali se v mojem srcu res ni nič sprememenilo od lanskega praznika?
- Je res vse isto?
- Sem v veri napredoval ali nazadoval? Kdo je zame Jezus?
Morda nam bo odgovarjati lažje, če se ozremo spet na začetek, h kateremu nas lahko popelje naslednja zgodba …
ZGODBA o treh sumljivih osebah pri jaslicah
Zgodilo se je v sveti noči, ko je zasvetila svetla luč in je Božji angel oznanil pastirjem rojstvo Odrešenika sveta. Pastirji, modri z Vzhoda in drugi so šli počastiti Dete. Jaslicam so se približale tudi tri sumljive osebe, ki jih pri jaslicah še ni bilo. Prvi mož je bil ogrnjen v cunje, drugi je bil z verigami na rokah, tretji s skuštranimi lasmi pa je bil zelo nemiren in z iščočim pogledom. Stali so pred jaslicami in nemo zrli v otroka …
Prvi je stopil bliže, vzel cunje in jih položil k jaslicam ter pokleknil rekoč: »Tukaj, vzemi moje cunje. Potreboval jih boš, ko ti bodo vzeli obleko, ko boš nag in zapuščen. Spomni se me tedaj.«
Drugi je položil eno svojih verig k otrokovi roki z besedami: »Vzemi moje vezi, pretežke so zame. Nosil jih boš, ko boš odrasel. Vklenili te bodo in te zvezanega odpeljali. Spomni se me tedaj.«
Tretji se je globoko sklonil k otroku z besedami: »Vzemi moje dvome in vso zapuščenost od Boga. Preveč me težijo … Ko bo prišel čas, jih odnesi pred Boga z močnim krikom.«
Marija je z rokami želela prestrašeno zaščititi otroka, Jožef pa odstraniti podarjene cunje ter verigo, a jih ni mogel. Otrokove oči pa so se le mirno ozirale po možeh. Končno so vstali in se oddahnili: »Zdaj smo našli kraj, kjer lahko odložimo svoja bremena. Otrok nam bo pomagal nositi naše trpljenje, bremena in bolečine vse življenje. Nismo več sami in zapuščeni! HVALA ti za Tvojo Ljubezen …«
Spodbuda
Dovoli Jezusu, da te nagovori, izroči mu vse in mu sledi … Čudeži se dogajajo! V božičnem miru odmevajo melodije življenja, ki lahko v tebi prebudijo človeka, ki si ga pozabil in “zasul” z navlako.
Zakaj sem se rodil, pravi Gospod
Rodil sem se nag, pravi Gospod,
da bi se tudi ti osvobodil sebičnosti.
Rodil sem se ubog,
da bi me spoštoval kot edino bogastvo.
Rodil sem se v hlevu,
da bi se tudi ti naučil posvečevati sleherno okolje.
Rodil sem se slaboten,
da bi se me nikoli ne bal.
Rodil sem se in umrl na križu,
da ne bi podvomil v mojo ljubezen.
Rodil sem se ponoči,
da bi verjel, da lahko razsvetlim temine srca.
Rodil sem se kot človek,
da bi tudi ti postal »bog« …
Druga GRADIVA:
- IGRA za mlade – Božično spoznanje – 9:50 min
- Svetopisemska božična ZGODBA – za otroke – 3:26 min
Zbrala: dr. Brigita Perše